Projekti / Programi
Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda, varovalnih območij in urbanih območij
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.00.00 |
Biotehnika |
|
|
Koda |
Veda |
Področje |
T420 |
Tehnološke vede |
Agrotehnika, kmetijski stroji, gradnja kmetij |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
Kmetijska tehnologija, pesticidi, varovalni pasovi, vode, zaščitena območja, urbanizirana območja
Raziskovalci (18)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
31662 |
Lovro Arnuš |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
33 |
2. |
32133 |
Peter Berk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
157 |
3. |
10720 |
dr. Miran Lakota |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2011 - 2014 |
360 |
4. |
03473 |
mag. Venčeslav Lapajne |
Kemija |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
706 |
5. |
23044 |
Gregor Leskošek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
175 |
6. |
13492 |
dr. Mario Lešnik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
596 |
7. |
12326 |
mag. Benjamin Lukan |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
225 |
8. |
33714 |
Roberto Motoh |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
0 |
9. |
15681 |
dr. Bogomir Muršec |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
333 |
10. |
24978 |
mag. Jolanda Persolja |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
95 |
11. |
29568 |
dr. Jurij Rakun |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
226 |
12. |
33607 |
Marijan Sirk |
|
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
0 |
13. |
26284 |
dr. Nataša Sovič |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2013 |
90 |
14. |
11043 |
dr. Denis Stajnko |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
480 |
15. |
12323 |
dr. Darinka Štajnbaher |
Kemija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
207 |
16. |
22596 |
Stanislav Vajs |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
88 |
17. |
29652 |
Vesna Viher Hrženjak |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
96 |
18. |
28430 |
dr. Peter Vindiš |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
211 |
Organizacije (3)
Povzetek
Predlagani projekt obravnava možnosti omejevanja neugodnih stranskih učinkov uporabe FFS in konstantno zaostrovanje pogojev rabe FFS, ki je bolj ali manj samoumevno za večino prebivalcev, ki nimajo neposrednega stika s kmetijsko pridelavo. Predlog projekta je, namesto trenutnega sistema fiksnih varovalnih pasov pri uporabi FFS (površinske vode, aplikacija FFS na kmetijskih površinah, ki ležijo znotraj urbanih naselij), vzpostaviti sistem prilagodljivih varovalnih pasov, kot jih imajo v več državah EU. Tam kjer imajo prilagodljive oz. fleksibilne varovalne pasove imajo več pozitivnih, kot negativnih izkušenj, tako na segmentu spremljanja okoljskih parametrov, kot tudi na segmentu spremljanja ekonomskih rezultatov pridelovalcev. S tem bi odpravili sedanje težave, ki kmetijske proizvajalce odvračajo od nadaljnje pridelave, ali jo celo onemogočajo.
Rezultati predlagane vsebine dela vodijo k zmanjševanju varnostnih pasov pri tretiranju s FFS (površinske vode, aplikacija FFS na kmetijskih površinah, ki ležijo znotraj urbanih naselij). Na ta način bomo dosegli povečanje kmetijskih površin s čemer se poveča kmetijska površina za pridelavo hrane in s tem poveča prehranska varnost s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.
V okviru predlaganega CRP projekta so združene moči administrativnega osebja Ministrstva za Kmetijstvo in Ministrstva za okolje ter raziskovalcev, ki so poznavalci razvoja okoljske in kmetijske zakonodaje, modeliranja zanašanja (drifta) FFS, prostorskih analiz in modeliranja eko impakta FFS.
Glavni cilj projektne skupine je uvedba sistema prilagodljivih varovalnih pasov za rabo FFS v Sloveniji.
Za dosego glavnega cilja je potrebno natančno pregledati zakonodajne pristope v drugih državah evropskih državah (npr. Avstrija in Nemčija) in njihove podatke glede možnosti zmanjševanja varnostih pasov za posamezne pripravke in za različne tipe aplikacijske opreme preprosto transformirati v naše dosjeje o GAP pri posameznih pripravkih. Okoljski standardi, ki jih upoštevajo pri registraciji FFS in določitvi variabilnih varnostnih pasov, na primer v Avstriji in Nemčiji so dovolj dobri, da so primerni tudi za nas.
Nadalje vsebina projekta predlaga, da se v Sloveniji vzpostavi trajni on-line register aplikacijske opreme za nanos FFS s kategorijami zmanjšanja zanašanja in pripravi pravilnik o umeščanju nove opreme v register antidriftne opreme ter da se pripravijo ustrezne strokovne podlage za kasnejšo zakonodajno povezavo med registrom in postopkom registracije FFS ter postopkom priprave navodil za uporabo posameznih FFS.
V zaključni fazi predlaganih vsebin projekta bodo izdelani predlogi, kako v sistem certificiranja in pregledovanja naprav za nanos FFS uvesti ustrezna potrdila, ki bodo označevala kategorijo opreme glede stopnje zmanjšanja drifta (zanašanja).
Vse predlagane aktivnosti projekta so skladne z razvojem in izvajanjem nacionalne strategije za trajnostno rabo FFS, ki je del aktivnosti iz Direktive o trajnostni rabi FFS (Sustainable use of pesticides).
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati in zaključki projekta prispevajo k razvoju znanosti v smislu izdelanih metodoloških podlag s katerimi je možno določati prilagodljive varovalne pasove na območju stičnih (konfliktnih) območij kmetijskih površin ter vodnega prostora, zaščitenih območij in urbaniziranih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati in zaključki projekta predstavljajo za razvoj Slovenije pomemben prispevek k oblikovanju izhodišč za dopolnitve/spremembe pravnega reda, ki bi dolgoročno omogočale sprejemljivo obvladovanje problematike stičnih/konfliktnih območij. Izdelane strokovne podlage so odlično izhodišče za diseminacijske aktivnosti s poudarkom na deležnikih, kot so nosilci kmetijske dejavnosti, uradni nadzor in predstavniki lokalne skupnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo