Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Okoljski odtis kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter tehnološki ukrepi za njegovo znižanje v prihodnosti

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.04  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Naravovarstveno kmetijstvo 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Okoljski odtis kmetijstva in živilsko predelovalne industrije, ogljični odtis kmetijstva in živlsko
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11202  dr. Fouad Al-Mansour  Energetika  Raziskovalec  2011 - 2013  206 
2.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  782 
3.  05660  Zoran Čergan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  280 
4.  24227  Matjaž Česen  Varstvo okolja  Raziskovalec  2011 - 2013  245 
5.  17302  Anton Gjergek    Tehnični sodelavec  2011 - 2013  25 
6.  12288  mag. Tone Godeša  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  216 
7.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2013  1.183 
8.  19424  Marko Pečkaj  Energetika  Raziskovalec  2011 - 2013  105 
9.  11087  mag. Tomaž Poje  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2013  2.233 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.682 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.020 
Povzetek
LCA (angl. kratica od Life cycle assesment, slov. ocena življenskega cikla) se tradicionalno uporablja za analizo industrijskih proizvodnih sistemov, v zadnjih letih pa tudi pri oceni okoljskega vpliva kmetijstva. LCA je računski sistem, ki opisuje in kvantificira indikatorje okoljske sprejemljivosti in merljivosti. Kmetijstvo tudi samo prispeva znaten delež emisij toplogrednih plinov, zato bo v prihodnosti soočeno tudi s precejšnjimi zahtevami za zmanjševanje emisij. Vpliv kmetijstva na klimatske spremembe je dvojni, kot ponor in obenem vir ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid se veže iz atmosfere in pretvarja v ogljik vezan v rastlinah, ki se pri razkroju ponovno vrača v atmosfero. Rastline so sposobne vezati ogljikov dioksid iz atmosfere in ga uskladiščiti kot ogljik v strukturi rastline in v samih tleh. Za kmetijstvo bo največji izziv najti pravo ravnotežje med prilagajanjem kmetijske pridelave in zagotavljanjem zadostnih količin hrane in energetskih surovin ter zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Najpomembnejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Ogljikov dioksid se v kmetijstvu sprošča zaradi rabe fosilnih goriv za pogon kmetijskih strojev in druge namene (proizvodnji mineralnih gnojil, procesiranju, predelavi kmetijskih pridelkov, skladiščenju, hlajenju itn.), del pa zaradi izgub organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi tal. Uporaba kmetijske mehanizacije pri konvencionalnem kmetovanju zahteva zaradi ločenih delovnih operacij veliko število prehodov, ki povzročajo večjo porabo energije in emisije toplogrednih plinov. Poleg tega se dodatni toplogredni plini emitirajo zaradi izgub organske mase pri neustrezni rabi in obdelavi tal (predvsem s konvencionalnimi postopki obdelave). Gospodarna in ekološko naravnana kmetijska pridelava, ki sedaj prihaja v ospredje pa postavlja še dodatne zahteve: zmanjšati stroške dela in energije za obdelavo tal (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo, kot posledica delovanja kmetijske mehanizacije, uporabe mineralnih gnojil in pesticidov itn.) ter skrčiti intenzivno obdelavo tal le na nujne ukrepe. Za kmetijski pridelek oziroma končni izdelek je pomembno da je njegov okoljski odtis čim nižji, kar je možno dosegati s sodobno tehnologijo pridelave, predelave in končnega skladiščenja izdelka. Pomemben vpliv na porabo energije ima tudi uporaba mineralnih gnojil, pesticidov ter transportne razdalje.   V projektu bomo: - Kreirali baze podatkov za slovensko kmetijsko pridelavo. - Določili najbolj primerne metodologije za izračun okoljskega in ogljičnega odtisa domačega kmetijstva   - Izračunali okoljski odtis za ekološko, integrirano in konvencionalno pridelovanje ter za nabor pomembnejših kmetijskih pridelkov oz. živil pridelanih v Sloveniji v primerjavi s proizvodi z globalnega trga. - Definirali nabor ukrepov za znižanje sedanjega okoljskega odtisa kmetijstva   - Naredili spletni kalkulator za določanje okoljskega odtisa kmetijstva - Izdelali podlage za oblikovanje nove certifikacijske sheme za kmetijske pridelke oz. živila, ki bo vsebovala okoljske vplive vseh inputov in outputov.
Pomen za razvoj znanosti
Definiran je okoljski odtis kmetijstva po posameznih panogah (poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, vrtnarstvo, živinoreja) prek življenskega cikla kmetijskih pridelkov in končnih izdelkov iz kmetijskih pridelkov, ki predstavljajo osnovno surovino za živilsko predelovalno industrijo. Ogljikov odtis je določen za konvencionalno, integrirano in ekološko kmetijsko pridelavo s pomočjo porabe energije za pridelavo, transport, predelavo, skladiščenje in dodelavo kmetijskih izdelkov. Poleg emisij, ki nastajajo zaradi uporabe kmetijskih strojev so bile zajete tudi emisije iz organskih in anorganskih (mineralnih) gnojil. Energetske meritve na vzorčnih kmetijah so pokazale signifikanten vpliv porabe energije na ogljikov odtis pri konvencionalnih in sodobnih proizvodnih tehnologijah v poljedelski, sadjarsko vinogradniški, vrtnarski pridelavi ter živinoreji. Opravljena je tudi detajlna analiza porabe energije v procesiranju kmetijskih pridelkov (sušenje, hlajenje, interni transport itn.) in produktov iz živinoreje. Za transport kmetijskih pridelkov od kmetije do predelovalnih mest oziroma končnega uporabnika je analizirana poraba energije s tovornimi vozili za prevoz kmetijskih pridelkov.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem prostoru je bila prvič narejena detajlna analiza okoljskega odtisa kmetijstva in živilsko predelovalne industrije. Analiza je bila narejena na osnovi energetskih meritev na vzorčnih kmetijah, ki so zajele različna območja za kmetovanje (glede stopnje težavnosti pridelovalnih razmer in pedo klimatskih razmer). Zajeta je tudi poraba energije v predelavi in transportu za slovenske razmere tako da je lahko določen ogljikov odtis končnih kmetijskih pridelkov oziroma produktov iz živinoreje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno