Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Alternativne poljščine v različnih pridelovalnih sistemih in kolobarjih kot osnova za prilagajanje klimatskim razmeram ter oskrbe s kakovostno krmo in hrano

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
alternativne poljščine, pridelovalni sistem, kolobar, klimatske spremembe, krma, hrana
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2011 - 2014  912 
2.  10142  dr. Martina Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  988 
3.  25025  dr. Maksimiljan Brus  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  313 
4.  27553  dr. Milojka Fekonja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  41 
5.  19992  dr. Silva Grobelnik Mlakar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  388 
6.  17008  dr. Anastazija Gselman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  151 
7.  20421  mag. Manfred Jakop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  202 
8.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  520 
9.  17004  dr. Janja Kristl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  175 
10.  22514  dr. Karmen Pažek  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2011 - 2014  604 
11.  19322  mag. Miran Podvršnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  96 
12.  22226  dr. Martina Robačer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  244 
13.  19348  dr. Črtomir Rozman  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2011 - 2014  631 
14.  11043  dr. Denis Stajnko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  481 
15.  29564  dr. Matjaž Turinek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2014  105 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.888 
Povzetek
Raba nekaterih bolj prilagodljivih alternativnih poljščin v bolj in manj prilagojenih pridelovalnih sistemih klimatskim razmeram  in s tem kolobarjih so za enkrat v sistemih brez namakanja edine realne možnosti prilagajanja klimatskim spremembam. Pridelovalni sistemi, primeren kolobar, skrb za organsko snov v tleh in s tem za oskrbo z vodo, obdelava tal, oskrba posevkov,  izbira primernih rokov setve in spravila predstavljajo ključne pozitivne vplive na rast in razvoj ter pridelek poljščin v sušnih klimatskih razmerah in ekstremih s točo. V tem pogledu smo pri izbiri ustreznih strniščnih-prezimnih dosevkov dokaj omejeni z malim številom primernih rastlinskih vrst, ki so uporabne tako v čisti setvi, kot v vedno bolj cenjenih mešanih posevkih. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v preteklih letih izvedli veliko raziskav na alternativnih poljščinah (kot so oljne buče, pira, lan, konoplja, riček, barvilni rumenik, zrnati ščiri, ajda, navadno proso, vrtni mak, sladkem krompirju, soji, sladki koruzi in koruzi pokavki) ter dosevkih na inkarnatki, podzemni detelji, mnogocvetni ljuljki, ogrščici in še nekaterih drugih dosevkih. Prej navedeno nas vodi tudi do potreb po iskanju alternativnih rastlin za pridelavo voluminozne krme v obliki strniščnih-prezimnih dosevkov, oziroma to-namenskih mešanih posevkov za hrano in krmo, ki bodo uporabni tudi v zaostrenih rastnih razmerah (predvsem v ekstremnih pojavih suše in mrazu). V zvezi z omenjenimi izhodišči so cilji naslednji: Na problem prilagajanja klimatskim spremembam in to predvsem na negativen vpliv sušnih obdobij se v Sloveniji pristopa premalo celostno, zato je cilj tega projekta glede na zgornji uvod združiti dosedanja lastna znanja s FKBV in dostopnih virov iz slovenske zakladnice kakor tudi širše. Na podlagi tega je namen projekta po naši oceni zastaviti ključne dodatne poskuse na najbolj skromno odgovorjena in v praksi zelo uporabna dejstva (glej točke 1-45v nadaljevanju) oporabnikom predložiti na novo premišljena izhodišča za njivski kolobar (točka 6 v nadaljevanju). Kot osnovo k  obstoječemu poznavanju tematike so ključna dodatna eksperimentalna področja: 1. Proučevanje kolobarja v treh pridelovalnih sistemih (konvencionalno, integrirano in ekološko) z vključenimi alternativnimi poljščinami 2. Združena setev:  Pridelovanje oljnih buč v podsevke detelj in prilagoditev procesa predelave bučnega olja na minimum vsebnosti policikličnih aromatskih spojin (PAHov) 3. Preverjanje možnosti vključevanja rži in njenih mešanih posevkov za voluminozno krmo v njivski kolobar v obliki prezimnih dosevkov 4. Vključevanje konoplje v kolobar kot glavnega in strniščnega posevka z opredelitvijo o realnih možnostih uporabe v Sloveniji 5. Sortiment lanu kot vir omega3 maščobnih kislin za prehransko verigo 6. Sestava kolobarjev, kot sestavni del tehnik pridelave glede na dostopne vire, predhodne raziskave in raziskave v tem projektu Na podlagi tako zastavljenega koncepta projekta in znanstveno sprejemljive metodološke zasnove eksperimentalnega dela ter analize rezultatov dela želimo dobiti ključne odgovore na najpomembnejša neodgovorjena več dimenzionalna vprašanja v zvezi z obravnavano tematiko, ki bodo doprinos v zakladnico aplikativnih znanj v stroki, same zasnove kolobarjev s preverjenimi vprašanji iz eksperimentalnega dela pa direktno uporabna dejstva v kmetijski praksi. Ob zaključku projekta bodo rezultati in priporočila na podlagi izsledkov in dognanj predstavljena v znanstvenih in strokovnih revijah, kakor tudi kmetijskim svetovalcem in direktnim uporabnikom v obliki posvetov in okroglih miz. Skupina bo na razpolago tudi za kasnejša izobraževanja.
Pomen za razvoj znanosti
Poseben pomen ima za znanost projekt zato, ker so bili kolobarji preučevani v različnih pridelovalnih sitstemih. Na tej podlagi so bile možne interdisciplinarne študije vplivov pridelovalnih sistemov na količino in kakovost pridelkov ter okolje. Kot dodatni parameter pa lahko v tem kontekstu izdvojimo in preučimo kolobarne sisteme. Kot rezultat lahko podamo zaključek, da je ekološka pridelava primerljiva z integrirano in konvencionalno glede pridelkov, da pa je ekološka vsekakor bolj primerna glede varstva okolja.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima lahko pozitiven vpliv na bolj trajnostno obliko pridelovanja poljščin in zelenjavnic. Še posebej je pomembno povečanje tki. funkcionalne biodiverzitete z alternativnimi poljščinami in z združenimi setvami, katerih delež bi moral birti večji kot v sedanjosti. Ker alternativne rastline predstavljajo možnosti proizvodnje nišnih produktov je študij kakovosti njihovega pridelka izrednega pomena (npr. bučno olje, ki smo ga analizirali). Dodatno k novemu znanju o kolobarju v pridelovalnih sistemih je pomembno tudi uvajanje novih načinov pridelave, kot npr. crimper roller, ki ga je v sodelovanju z nami razvilo podjetje Gorenc s.p. in bo predmet nadaljnjih študij. Kot pomemben dejavnik je prenos znanja do svetovalcev in delavcev ministrstva, ko so pripravljali KOPOP ukrepe do leta 2020.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno