Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Kriteriji za presojo izvedbe krčitev gozdov

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Funkcije gozdov, krčitve gozdov, krajinskoekološka načela, prostorsko načrtovanje, zelena infrastruk
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15492  dr. Andreja Ferreira  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  214 
2.  29426  dr. Dejan Firm  Biotehnika  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  57 
3.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  251 
4.  29831  Špela Jagodic    Raziskovalec  2011 - 2013  0 
5.  28537  dr. Anže Japelj  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  176 
6.  27605  dr. Milan Kobal  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  350 
7.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  289 
8.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  317 
9.  10973  dr. Janez Pirnat  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2011 - 2013  203 
10.  22576  dr. Anton Poje  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  146 
11.  06473  dr. Igor Potočnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  265 
12.  28224  dr. Andrej Verlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  158 
13.  32702  Saša Vochl  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2011 - 2013  132 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Temeljni cilj raziskovalnega projekta je razviti metodologijo in kriterije za presojo morebitnih krčitev gozdov. Metodologija bo oblikovana na podlagi javnih zbirk podatkov, ki so dostopne v sklopu informacijskih sistemov Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor RS ter rezultatov raziskovalne skupine, oblikovanih v dosedanjih projektih CRP.   1. Teoretični del programa raziskovalnega dela bo izhajal iz pravnih podlag področne zakonodaje, kjer bomo preučili, kako si sledijo posamezni koraki sprejemanja prostorskih aktov in s tem na možnosti za primerne odločitve in opozorila o (ne)primernosti predvidenih predelov za krčitev gozdov. 2. Na podlagi podatkov v okolju geografskih informacijskih sistemov bomo na ravni Slovenije določili območja, za katera je potrebna posebna presoja o primernosti krčitev gozdov oziroma obstojajo omejitve glede krčitev. Na področju gozdarstva ta območja obsegajo varovalne gozdove, gozdove s poudarjenimi funkcijami, varstvena območja in gozdne habitatne tipe oziroma območja Natura 2000 v gozdovih in gozdnati krajini. 3. Na območjih treh krajinskih tipov, ki obsegajo urbano krajino, kmetijsko in gozdnato krajino bomo analizirali krajinskoekološke značilnosti: zgradbo in prostorsko razmestitev gozdov, razmestitev različnih habitatnih tipov (območja Natura 2000), razmestitev kmetijske in urbane rabe tal ter razmestitev infrastrukture. Na podlagi prostorskih analiz, ki smo jih na Slovenskem že predstavili na območjih urbane in kmetijske krajine (Hladnik, 2005; Hladnik in Pirnat, 2011), bodo določeni strnjeni kompleksi gozdov, gozdne zaplate z ohranjenim notranjim gozdnim okoljem, ohranjeni koridorji naravne vegetacije, odprti prostor intenzivne človekove rabe in človekovi koridorji v prostoru. 4. Oblikovani bodo prostorski modeli, na podlagi katerih bo mogoče presojati o možnostih za krčitve gozdov – z upoštevanjem zahtev varovanih območij in okoljskih direktiv EU, krajinskoekološke zgradbe, ohranjanju minimalnega omrežja naravne vegetacije in »stopnih kamnov« v krajinski zgradbi, prvobitnosti gozdov in ostankov naravne vegetacije v krajinski matici, ohranjenosti vrstne sestave gozdov, njihove potencialne ogroženosti zaradi napovedanih klimatskih sprememb, njihove proizvodne sposobnosti in njihov funkcijski pomen.   Na ravni Slovenije bomo oblikovali pregled območij, kjer prevladujejo tako ali drugače zaščiteni oziroma ekspertno prepoznano »vredni«gozdovi, za katere je potrebno posebna presoja ob morebitnih posegih vanje.   Na nivoju izbranih proučevanih območij pa bomo oblikovali modele kriterijev in kazalce, ki jih je potrebno preveriti ob načrtovanih posegih v gozdove (krčitve, frasgmentacija). Izdelali bomo ekspertni model prednostnih površin za krčitve za pilotni primer ene manjše prostorske enote. Ta model bomo podprli s karto prednostnih površin za krčitve.
Pomen za razvoj znanosti
Uporabili smo metodologijo za določanje prioritetnih območij za krčitve, ki vključuje poglobljeno in celovito obravnavo krajinsko ekoloških značilnosti in dejavnikov. Naslednje ugotovitve se nam zdijo pomembne kot prispevek raziskave k razvoju znanosti: 1. Na nivoju Slovenije: Prvobitnost gozdov in stabilnost njihovega notranjega okolja sta pomembna kazalca biotske pestrosti na krajinskem nivoju. Prvobitni so tisti gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala (53 % Slovenije). Model štirih spremenljivk na ravni cele države je dosegel točnost 74,0%. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva. Stabilnost notranjega okolja je poleg nekaterih drugih kazalcev (zgradba, ohranjenost, negovanost) pomemben dejavnik, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili ali ne. 2. V posameznih krajinskih tipih: 2.1. V kmetijski in primestni krajni smo posodobili način določanja kmetijskih in primestnih krajin glede na stopnjo gozdnatosti in fragmentiranosti gozdnih habitatov. Fragmentacija gozdnih habitatov se kaže tako v zmanjšanju količine razpoložljivih habitatov, v povečanju števila posameznih zaplat, v zmanjšanju velikosti posameznih zaplat in v povečanju izoliranosti zaplat. Kadar je za kako območje značilna velika spremenjenost gozdov, predstavljajo ohranjeni sestoji listavcev pomemben ekološki gradnik krajine, zato predlagamo tudi kriterij ohranjenosti gozdnih sestojev glede na drevesno sestavo. Kot dodaten kriterij bi bilo možno uporabiti podatke o preteklih vlaganjih (npr. za nego in sanacije) v gozdove. Za ovrednotenje krajinske zgradbe in povezanosti gozdnih habitatov bi bilo smiselno uporabiti naslednje kvantitativne kazalce: • stopnja gozdnatosti (okvirna minimalna ciljna vrednost je 20–30 %; ali je gozdnatost na določenem zaključenem območju zadostna, je potrebno presojati tudi z vidika velikosti in oblike območja – na majhnih in/ali podolgovatih območjih lahko relativno nizka stopnja gozdnatosti (npr. do 10 %) zadošča za ohranitev populacij prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst na širšem območju), • število zaplat in frekvenčna porazdelitev zaplat glede na površino, • velikost oz. površina največje gozdne zaplate (stabilno notranje okolje), • oblika gozdnih zaplat, • zgradba gozdnih zaplat (drevesna sestava in razvojna faza), • prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat ter koridorjev, • spremembe glavnih habitatnih tipov. Te je mogoče oceniti s pomočjo nekaterih kazalcev ocene krajinske zgradbe, kar je še posebej koristno v območju, ki je izjemno pomembno za posamezne vrste (v našem primeru za pisano penico in rjavega srakoperja). Za habitat rjavega srakoperja in pisane penice, je pomemben preplet manjših gozdnih zaplat, grmičevja, omejkov in ekstenzivnih travnikov v kmetijski krajini. 2.2 V urbani krajini, (osrednje območje mestne občine Ljubljana) smo pripravili prostorski model za analiziranje dosedanjih krčitev gozdov in presojanje o morebitnih novih krčitvah gozdov. Uporabili smo teorijo grafov, po njej sestavljajo vsak graf vozlišča in povezave, ki povezujejo vsaj dve vozlišči. V našem primeru smo izhajali iz predpostavke, da predstavljajo osredne jedrne cone ohranjenih gozdov tiste površine, ki najbolje ohranjajo in vzdržujejo pestrost gozdov, saj gre za predele gozda, ki so prostorsko stabilni in sukesijsko zreli. Kot jedrne cone smo vzeli vse tiste notranje dele gozdov, ki ležijo 250 m navznoter od roba gozdnih zaplat oziroma gozdne matice. Posamezna zaplata gozda je lahko pomembna: • ker vsebuje jedrno cono • ker leži na pomembni lokaciji, pomembni za povezljivost v kmetijski krajini • ker vsebuje jedrno cono in hkrati leži na pomembni lokaciji. Ugotovili smo, da sta v Ljubljani zgradba gozdnih zaplat (tukaj kot velikost) in njihov prostorski razpored ugodna.
Pomen za razvoj Slovenije
S podanimi kriteriji za presojo krčitev gozdov se lahko izboljša načrtovanje rabe prostora in zmanjša konfliktnost načrtovanja mnogonamenskega gozdnega območja. Predlogi za dopolnitev in izboljšavo kriterijev za presojo krčitev so izdelani na podlagi analiz pravno – upravnih ovir za učinkovito odločanje o posegih v gozdove in prostorskih dejavnikov v različnih slovenskih krajinah. Kljub temu, da so izhodišča raziskave podprta s temeljnimi krajinsko-ekološkimi spoznanji, ki dajejo raziskavi širši znanstveno-raziskovalni pomen, so predlogi za kriterije prilagojeni potrebam slovenskega prostorskega načrtovanja. Analiza je bila opravljena na treh tipih (urbana, kmetijska, gozdnata) značilnih krajin v Sloveniji, ki poleg splošnih ugotovitev za oblikovanje kriterijev, prinaša tudi lokalni pomen zaradi podrobnejših analiz konkretnih krajin Ljubljane in širšega območja Krasa. S temi analizami smo osvetlili načrtovalske probleme in predlagali rešitve urbane, kmetijske in gozdnate krajine glede na svojevrstne krajinsko-ekološke značilnosti posameznega tipa krajine. Pri odkrivanju ovir in konfliktov za uspešno oblikovanje in implementacijo kriterijev za presojo krčitev je sodelovalo več inštitucij (Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje), ki so podale poglede na problematiko iz različnih zornih kotov: pravnega, upravnega, nadzornega, vsebinsko-načrtovalskega. Predlogi za kriterije za presojo krčitev so objektivni. Nekateri obstoječi kriteriji za gozdarsko prostorsko načrtovanje so subjektivni. Največ težav se pojavlja pri presoji o krčitvah glede na funkcije gozda, ki jih ni možno določiti povsem objektivno in glede na stopnjo gozdnatosti krajine, pri kateri manjka prostorski okvir za določanje stopnje. Novi predlogi za kriterije so objektivizirani, zato bo gozdno načrtovanje na tem področju olajšano. Z natančnejšimi, objektivno določenimi kriteriji bo odločanje o spremembah rabe poenoteno in zato bo med posameznimi območnimi enotami in občinami težje prihajalo do neenotnega načrtovanja rabe prostora, kot smo ga ponekod beležili do sedaj. Kriteriji in predlogi za presojo o spremembah rabe tal spodbujajo izboljšave načrtovalskega sistema in področnih pravnih predpisov v smeri preglednejšega in objektivnejšega načrtovanja prostorskih sprememb. Objektivni kriteriji so osnova za transparentno argumentiranje prostorskih odločitev in tako suverenejše sodelovanje gozdarske stroke z drugimi nosilci urejanja prostora znotraj prostorskega načrtovanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno