Projekti / Programi
Določitev najbolj primernih kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi in njihovega okolja pri adaptivnem upravljanju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
adaptivno upravljanje s populacijami, kontrolna metoda, kazalniki, indikatorji, optimizacija, parklj
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Upravljanje divjadi, še zlasti parkljarjev kot najpomembnejše skupine, v Sloveniji in vse več državah sveta temelji na kontrolni metodi, ki se v celoti naslanja na spremljanje kazalnikov stanja populacij in njihovega okolja. Vendar so tu po izkušnjah iz prakse (upravljavci, načrtovalci) in tudi strokovno-znanstvene sfere velike potrebe in tudi možnosti po izboljšavah, in sicer tako v smislu posodobitve/izboljšav obstoječih kazalnikov kot tudi razvoja in implementacije nekaterih v slovenskem prostoru novih kazalnikov. V raziskavi bomo zato na primeru 4 najpomembnejših lovnih vrst avtohtonih parkljarjev (jelenjad, srnjad, gams, divji prašič): (i) preučili zanesljivost (t.j. odzivnost na spremembe gostot divjadi in vpliv od gostot neodvisnih dejavnikov) vseh kazalnikov, ki se pri načrtovanju uporabljajo v Sloveniji (telesna masa živali, masa trofeje, stopnja realizacija odstrela, deleži vzrokov izgub, objedenost gozdnega mladja, škode v kmetijskem prostoru), ter nekaj dodatnih kazalnikov, ki imajo zlasti velik upravljavski potencial po izkušnjah iz tujine in bi jih lahko dokaj enostavno in poceni vpeljali tudi v naš prostor (npr. velikosti čeljusti parkljarjev, oplojenost živali); (ii) določili nabor optimalnih kazalnikov v smislu možnosti zanesljivega in racionalnega spremljanja stanja in populacij oz. spremljanje njihovega razvoja; (iii) prikazali ustrezne načine analiz kazalnikov in možnosti njihovega vključevanja v načrtovanje, (iv) skušali racionalizirati in še dodatno povečati kakovost zbiranja vhodnih podatkov. Kot stranski, a zelo pomemben rezultat bomo: (v) za celo državo v podrobnem merilu (ločljivost 1×1 km) izdelali karto lokalnih populacijskih gostot jelenjadi in srnjadi ter v ta namen za validacijo prvič v Sloveniji preizkusili in uporabili metodo štetja kupčkov iztrebkov; (vi) v izbranih območjih preučili reprodukcijo (oplojenost) samic jelenjadi in divjega prašiča. Cilje bomo uresničili s tremi komplementarnimi pristopi: (i) analizo izredno obsežnih georeferenciranih (ločljivost 1×1 km) podatkovnih zbirk o odvzetih parkljarjih (npr. telesna masa, starost, spol in lokacija odvzema za )420.000 osebkov!; podatki o dolžini čeljusti za )50.000 osebkov; podatki o stopnji oplojenosti večjega števila samic) in podatkov o kakovosti ter poseljenosti prostora (ocene nosilnih zmogljivosti prostora, izvedene iz prostorsko eksplicitnih habitanih modelov; lokalne populacijske gostote) za območje celotne Slovenije za obdobje zadnjih nekaj let; (ii) analizo dolgih časovnih serij podatkov o medletni dinamiki gostot parkljarjev v odvisnosti od vpliva zunanjih, od populacijske gostote neodvisnih, dejavnikov (npr. debelina snega, temperatura, obrodi drevesnih vrst) ter kazalnikov stanja divjadi in okolja (objedenost mladja) z izbranih raziskovalnih območij; (iii) sintezo tujih tematskih raziskav. Del vhodnih podatkov bomo povzeli iz obstoječih javnih baz in naših predhodnih raziskav, del pa jih bomo pridobili neposredno v predlaganem projektu (oplojenost, štetje kupčkov iztrebkov, delno podatki o velikosti in morfometriji čeljusti parkljarjev). Prenos znanja v prakso bomo pospeševali s praktičnim seminarjem za končne uporabnike (načrtovalce), predavanji (formalnim in neformalnim izobraževanjem) za lovce in druge interesne skupine ter objavami večjega števila strokovnih in znanstvenih prispevkov. Rezultati predlaganega projekta bodo prek izboljšanja temeljnega in aplikativnega znanja ter neposredne izboljšave načrtovanja, posledično pa tudi še boljšega upravljanja populacij parkljarjev in njihovega okolja, bogato prispevali k uresničevanju splošnih prioritetnih razvojnih ciljev Slovenije. Izvedba projekta bo tudi neposredno uresničila vse cilje CRP teme z naslovom »Določitev kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi«.
Pomen za razvoj znanosti
V času trajanju projekta je nastalo več znanstvenih objav, ki se tesno navezujejo na projektne vsebine, kar pomeni, da so rezultati projekta dosegli tudi svetovno znanstveno sfero. Največji prispevek ugotovitve raziskav je na področju interakcij med prostoživečimi parkljarji in njihovim okoljem. Zaključne ugotovitve projekta prinašajo nekatera povsem sveža spoznanja o odzivih kazalnikov, ki bodo po pričakovanjih sprožila nadaljnje znanstveno-raziskovalno delo v tej smeri. V pripravi je tudi znanstveni prispevek, v katerem bomo predstavili inovativno metodo ugotavljanja lokalnih populacijskih gostot na osnovi kombiniranja podatkov o odvzemu iz lovskih evidenc in podatkov o populacijskih gostotah na osnovi štetja kupčkov iztrebkov. Metoda, ki smo jo razvili v sklopu projekta je popolna novost v svetovnem merilu in bo sama zase pomenila prispevek k razvoju znanosti. Glede na to, da so populacijske gostote živali kot vhodni podatek pomembne še za številne nadaljnje analize (npr. študije habitatnega izbora) pa metoda odpira prostor za znanstveno delo tudi na teh področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovitve projekta bodo ob dokončni vpeljavi v prakso pomembno prispevale k poenotenju, izboljšanju in racionalizaciji lovsko-upravljavskega načrtovanja v Sloveniji. To bo po pričakovanjih pozitivno vplivalo na razvoj Slovenije na več področjih: 1) Prostoživeči parkljarji opravljajo številne pomembne ekološke vloge, kot npr. razgradnjo organske snovi, transport hranil, opraševanje rastlin in raznašanje njihovega semena, zagotavljanje prehranske baze za velike zveri. Zato so pogosto prepoznani kot ključne živalske vrste v ekosistemih. Njihovi vplivi posredno pogojujejo tudi blagostanje ljudi. Rezultati projekta bodo pripomogli k vzdrževanju takih gostot parkljarjev, da bo zagotovljeno trajnostno opravljanje njihovih ekoloških vlog. 2) Divjad je kot obnovljiv naravni vir pomembna tudi zaradi pridobivanja divjačine, ki je v Sloveniji po količini primerljiva s pridobivanjem mesa drobnice. Projekt bo pripomogel k optimalnejšemu upravljanju parkljarjev in s tem k trajnostni in racionalni rabi parkljarjev kot obnovljivega naravnega vira. To bo imelo ne samo ugodne ekonomske učinke, temveč glede na "ekološki" izvor divjačine, tudi blagodejni vpliv na zdravje ljudi. 3) Lovsko-upravljavsko načrtovanje je v Sloveniji že zdaj na razmeroma visokem nivoju. Ob dokončni vpeljavi v projektu predlaganih izboljšav pa bo Slovenija na tem področju dokončno postala ena od vodilnih držav v Evropi, kar bo pripomoglo tudi k splošni prepoznavnosti Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
