Projekti / Programi
Modeliranje bibliografskih informacijskih sistemov
01. januar 2013
- 31. december 2016
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.13.00 |
Družboslovje |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
|
2.07.05 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
Informacijski sistemi - programska oprema |
Koda |
Veda |
Področje |
H100 |
Humanistične vede |
Dokumentalistika, informacijska znanost, bibliotekarstvo, arhivistika |
Koda |
Veda |
Področje |
5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalci (13)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
32844 |
dr. Andrej Blatnik |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
578 |
2. |
33084 |
dr. Viktor Harej |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2015 |
8 |
3. |
37431 |
dr. Tjaša Jug |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Mladi raziskovalec |
2014 - 2016 |
25 |
4. |
21645 |
dr. Mihael Kovač |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
406 |
5. |
29353 |
dr. Tanja Merčun Kariž |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
96 |
6. |
35348 |
Manca Noč Oletič |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2016 |
11 |
7. |
36381 |
dr. Mihela Pauman Budanović |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Mladi raziskovalec |
2013 - 2016 |
18 |
8. |
24611 |
dr. Marija Petek |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
139 |
9. |
28237 |
dr. Jan Pisanski |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
94 |
10. |
15444 |
dr. Alenka Šauperl |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
322 |
11. |
31847 |
dr. Katarina Švab |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
74 |
12. |
19614 |
dr. Polona Vilar |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
289 |
13. |
08983 |
dr. Maja Žumer |
Informacijska znanost in bibliotekarstvo |
Vodja |
2013 - 2016 |
441 |
Organizacije (1)
Povzetek
Institucije kulturne dediščine kot so knjižnice, muzeji in arhivi imajo dolgo tradicijo ustvarjanja in ohranjanja metapodatkov o objektih kulturne dediščine. Ti metapodatki morajo zdaj ustrezati novim storitvam, kot so na primer inovativne uporabniške aplikacije, ki končnim uporabnikom različnih področij omogočajo odkriti in uporabiti dostopne vsebine. Za take storitve morajo metapodatki ustrezati jasnemu konceptualnemu modelu, ki omogoča interpretacijo in ponovno uporabo teh podatkov v različnih okoljih.
Raziskava bo kot temelj uporabila ontologijo, znano pod imenom Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ oz. FRBR v angleščini), ki je bila razvita pod okriljem International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA).
Prva raziskovalna tema bo uporaba ontologije v povezavi z uporabnikovimi aktivnostmi na eni in obstoječimi podatki na drugi strani. Nadaljevali bomo z uporabniško verifikacijo modela, kjer se bomo usmerili v stvaritve s področja (klasične) glasbe in nadaljevali s preverjanjem atributov in relacij modela FZBZ. Raziskovalni prispevek bo torej priprava celovitih, na analizi uporabe in uporabnikov zasnovanih priporočil za implementacijo in s tem predlog potrebnih sprememb, da bodo podatki v bodoče ustrezali novi ontologiji.
Drugi raziskovalni problem je razvoj novega formata za zapis bibliografskih podatkov, ki bo nadomestil tradicionalni format MARC. Format mora po eni strani omogočati zapis kompleksne strukture, po drugi pa biti v skladu s tehnologijami Semantičnega spleta.
Tretji del raziskave bo usmerjen v nadaljevanje razvoja inovativnega pilotskega sistema, ki bo bliže potrebam in željam končnega uporabnika. Zasnovan bo na mentalnih modelih bibliografskega sveta, tipičnih scenarijih uporabe in na načelih uporabniške prijaznosti. Prototip bo presegel sedanje bibliografske informacijske sisteme in omogočal iskanje informacij o avtorjih in njihovih stvaritvah v obliki intuitivnega interaktivnega dialoga in s pomočjo sodobnih vizualizacijskih orodij.
V četrtem delu se bomo posvečali področju tematskih odnosov. V enem segmentu se bomo usmerili v model FRSAD (Functional Requirements for Subject Authority Data) in ga preverjali v kontekstu različnih sistemov za organizacijo znanja (najprej klasifikacijskih sistemov) in večjezičnega okolja, v drugem pa v okviru mednarodne delovne skupine sodelovali pri razvoju Dublin Core aplikacijskega profila za opis sistemov za organizacijo znanja. Vzporedno bomo raziskovali vsebinsko označevanje knjižničnega, arhivskega in muzejskega gradiva. Osredotočili se bomo na različne zvrsti in tipe ter oblikovali osnovne modele oz. vzorce za označevanje.
Peti segment raziskovanja bo na področju založništva. V naslednjem raziskovalnem obdobju bo osrednja pozornost namenjena vlogi metapodatkov v založništvu in odnosu založnikov do njih, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na programska orodja, ki omogočajo avtomatično generiranje metapodatkov v več različnih jezikovnih okoljih. Usmerili se bomo tudi v raziskovanje možnih načinov dopolnjevanja in izboljšave dela kulturnih posrednikov v knjižnem polju, zlasti založniških urednikov in bibliotekarjev, med drugim prek raziskovanja boljše izpostavitve referenčnih knjižnih vsebin v založniških programih, medijskih predstavitvah, knjigarnah in knjižnicah.
Pomen za razvoj znanosti
Na več področjih orjemo ledino tudi v svetovnem merilu: - uporabniška verifikacija teoretičnega modela z analiziranjem mentalnih modelov - na teoriji grafov osnovana analiza miselnih vzorcev - frbrizacija obtoječih bibliografskih podatkov z novimi algoritmi - vizualizacija bibliografskih podatkov - modeliranje tematske relacije - razvoj novih formatov za bibliografske podatke Rezultati naših raziskav predstavljajo po eni strani pomemben teoretični prispevek k boljšemu razumevanju uporabe bibliografskih informacijsih sistemov, uporabniškega informacijskega vedenja in vključevanja bibliografskih podatkov v sodobno okolje Semantičnega spleta. V aplikativnem delu pa razvijamo rešitve, ki so neposredno uporabne v praksi pri razvoju bibliografskih informacijskih sistemov.
Pomen za razvoj Slovenije
Z vsemi raziskovalnimi temami se vključujemo v mednarodno okolje, v nekaterih (uporabniške študije bibliografskih informacijskih sistemov, razvoj konceptualnega modela FRBR, vizualizacija v bibliografskih informacijskih sistemih) pa smo tudi vodilna skupina v svetu. Naše delo je pomembna promocija Slovenije v svetu. Zelo pomembno pa je na novo vzpostavljeno sodelovanje z Institutom informacijskih znanosti (IZUM), kjer bodo izsledke raziskav lahko neposredno uporabili pri razvoju informacijskih sistemov COBISS in SICRIS.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo