Projekti / Programi
Kolektivni spomin in kulturna dinamika
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (21)
Organizacije (2)
Povzetek
Programska skupina se pri svojem delu posveča procesom oblikovanju kolektivnega spomina po letu 1989 v Sloveniji in družbah Jugovzhodne Evrope, zlasti pa analizi oblikovanja in preoblikovanja sodobnih spominskih praks ter dinamike kulturnih procesov, ki jih omenjene prakse odločilno zaznamujejo. Razvoj medijskih strategij in tehnologij je upravljanje (management) s spominom sicer iztrgal iz domene političnega, po drugi strani pa politično še nikoli ni bilo tako tesno prežeto z interpretacijo preteklosti, kot v obdobju po socializmu. Po drugi strani je brisanje jasne razlike med uradnim in neuradnim, javnim in privatnim, kolektivnim in osebnim v omenjenem obdobju vlogo akterjev v procesih oblikovanja in rabe spomina izmestilo iz prostorov avtoritete in institucij v širši družbeni prostor in jo porazdelilo med najrazličnejše družbene subjekte, ki skozi prakse avtentifikacije, prepričevanja in izpogajanja puščajo pomembne sledi v spominski krajini. Zato bo v raziskovalnem delu poudarek na dinamiki ustvarjanja in uporabe spomina, ki vključuje številne akterje, raznorodne diskurze ter številna občinstva. Prav tako nas posebej zanimajo reinterpretacije in apropriacije že utrjenih avtoritetnih diskurzov in konceptov, na prvem mestu kulturne dediščine, ter načini, kako skupine in posamezniki onkraj nacionalnih/dominantnih praks poudarjajo in oblikujejo svoje vizije dediščine kot vredne spomina in nadvse uporabne preteklosti. Pri tem izhajamo iz prepričanja, da razumevanje vseh razsežnosti oblikovanja kolektivnega spomina ni mogoče, če ne upoštevamo celokupne kulturne dinamike ter načinov, na katere se subjektivnost vzpostavlja in tudi politično pozicionira vis-a-vis naracijam o preteklosti.
Pomen za razvoj znanosti
Mednarodna akademska skupnost v humanistiki se že nekaj časa zaveda potrebe reflektiranja in sistematičnega opisovanja diskurzov in praks, prek katerih se konstituirajo kolektivne identitete. Tega se zavedajo tudi članice in člani programske skupine, ki v svojih teoretskih in metodoloških premislekih, kakor tudi v temeljitih analizah zbranega gradiva, sledijo in inovirajo sodobne pristope k raziskovanju preteklosti v zgodovinopisju, antropologiji in lingvistiki, muzikologiji in kulturnih študijah, ter bolj specifično študijah post-socializma, tranzicijske pravičnosti, medijskega spomina in tehnologije. V znanstveni literaturi o kolektivnem spominu je namreč posebno mesto namenjeno raziskavam, ki preučujejo diskurzne obrazce in kulturne prakse, znanstvene diskurze, prek katerih se oblikujejo nacionalne in druge skupnosti. Najnovejša literatura ob tem poudarja procesualnost in notranjo heterogenost konceptov kot so spomin in dediščina ter potrebo po razširjanju in “demokratizaciji” konceptov, do nedavnega oblikovanih izključno skozi institucionalizirane in avtoritetne diskurze. Raziskovalno delo programske skupine Kolektivni spomin in kulturna dinamika prek diseminacije bogatih rezultatov prispeva k poglabljanju znanj o oblikovanju spomina in dediščine ter njihovi rabi v različnih skupnostih v slovenskem prostoru in v sosednjih državah, posebej pa velja poudariti pomen premišljenega in kritičnega pristopa k objektom raziskovanja, saj samo visoko reflektiran znanstveni diskurz omogoča suverenost humanističnih disciplin. Prav zato je prispevek programske skupine k razvoju znanosti pomemben, saj raziskovalke in raziskovalci v svojem delu iščemo vedno nove problematike, ki jih z razvijajočimi se, temeljito premišljenimi in sodobnimi metodološkimi prijemi lahko inovativno zagrabimo. K razvoju znanosti tako prispeva nezanemarljivo število odmevnih objav monografij in zbornikov pri uglednih založbah doma in v tujini, med drugim Brill (Luthar, Petrović) ter Palgrave Macmillan (Pogačar) ter prevodov: Novi život partizanskih pesama (Hofman) je pri založbi XX. vek izšla v Srbiji, A terra e o seu entorno: uma história da Eslovenia (Luthar, ur.) v Braziliji, Povest istorijske misli (Luthar et. al) pri Izdavački knjižarnici Zorana Stojanovića in Yuropa: das jugoslawische Vermächtnis und Zukunftsstrategien in postjugoslawischen Gesellschaften (Petrović) v nemščini pri založbi Verbrecher. Pri tem opozarjamo, da ob znanstveni odličnosti programska skupina posebno pozornost namenja tudi oblikovanju in predstavitvi publikacij (zbornik Made in YU 2015 je dobil nagrado za najbolje oblikovano delo znanstvene in stvarne literautre na 32. Slovenskem sejmu knjige 2016). Poleg tega k razvoju znanosti prispeva tudi vključevanje v že omenjene mednarodne projekte ter vabljena predavanja v tujini (Berlin, Rio de Janeiro), sodelovanje z brazilsko Fundacijo Aleksandra de Gusmaa (vzajemno prevajanje nacionalnih zgodovin) ter sodelovanje z Univerzo v Haifi ter tamkajšnjo Akademijo Wizo (nova izdaja Dežele senc), kakor tudi sodelovanje z raziskovalkami v Južni Afriki in Indiji. Posebnega pomena so tudi bilateralni projekti, s katerimi predvsem zagotavljamo pretok znanja ter diseminacijo rezultatov in hkrati krepimo raziskovalno mrežo v soseščini. Na tem mestu naj izpostavimo tudi projekt 7. OP Garcia, ki predstavlja izjemno priložnost prevajanja praktičnih raziskovalnih izkušenj in soočanja s težavami v izoblikovanje smernic za izboljšanje raziskovalne sfere v širšem smislu. Na ta način smo uspeli rezultate programskega raziskovanja, ki je geografsko in časovno sicer primarno osredotočeno na slovenski prostor in soseščino, uspešno predstaviti in promovirati akademskim in laičnim javnostim v različnih delih sveta.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsestranska razprava o kolektivnem spominu (in pozabljanju), ki je zaznamovala drugo polovico 20. stoletja, razprava, ki je po letu 1945 omogočila oblikovanje ideološko močno polariziranih komemorativnih praks na obeh polih razdeljene Evrope, je po koncu hladne vojne doživela preporod in nepričakovano velik vpliv na transformacijo samopodobe narodov vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope. To prav gotovo v pomembni meri velja tudi za Slovenijo. Zato ima tematika, ki jo osvetljuje raziskovalni program izjemno velik pomen za slovensko družbo, ki seže veliko dlje od relevantnosti epistemološke (samo)refleksije zgodovinopisja in sorodnih disciplin, ampak skozi prisotnost v širšem medijskem okolju prispeva k spodbujanju razmišljanja o zadevnih tematikah. Članice in člani pri tem uporabljamo različne kanale, od tiskanih in elektronskih publikacij, do radia in televizije ter družbenih omrežij. Glede prvih, naj tukaj še enkrat opozorimo na in izpostavimo tematsko številko revije Dve domovini (39/2014), monografijo Glasba, politika, afekt (Hofman, 2016), zbornik Made in YU 2015 (Petrović in Mlekuž, ur., 2016) in monografijo Fičko po Jugoslaviji (Pogačar, 2016). V teh delih so se avtorji lotili vprašanj prisotnosti preteklosti, odnosa do preteklsoti in rabe preteklosti skozi različne teoretske in metodološke pristope ter skozi analizo pestrega nabora praks. Skozi analizo kulturne, industrijske in tehniške dediščine, oblikovanja ter predmetov iz vsakdanjega življenja iz obdobja socialistične Jugoslavije ter skozi premislek o rabah in življenju glasbe so na dostopen, inovativen in polemičen način pristopili k preučevanju preteklosti ter njenih pomenov in rab v sedanjosti. Poleg tega smo rezultate predstavljali tudi na radiu (Petrović, Pogačar v oddaji Sodobnost skozi prizmo objektov jugonostalgije (Glasovi svetov), Radio Ars, 2016; Hofman v oddaji Izšlo je, programa Ars 2015), televiziji (Hofman, Luthar v oddaji Panoptikum: Domoljubje RTVSLO, 2013) ter časopisih (Mihajlović Trbovc v intervjuju »Celo Radovan Karadžić ne zanika več vseh zločinov v Srebrenici!« Dnevnik, 26. mar. 2016). Rezultati raziskav programske skupine namreč pozivajo k premisleku ne samo o raziskovalnih pristopih, metodoloških okvirih in analitičnih postopkih, ampak z izbiro tematik raziskovanja, z načinom raziskovanja ter iskanjem svežih možnosti predstavitve raziskovalnih rezultatov naslavljajo širšo znanstveno in laično javnost, ki sta, glede vprašanj o preteklosti, tako v Sloveniji kot tudi širše še vedno polna vprašanj. Prav tovrstno, včasih nelagodno in mestoma izzivalno, a hkrati inovativno in doma in v tujini odmevno raziskovanje preteklosti, lahko prispeva k vzpostavitvi višje družbene zavesti o kompleksnih procesih, kot so uporaba preteklosti in zgodovinskih mitov v politične namene in zgodovinski revizionizem. Poleg tega opozarja tudi na mesto in vlogo spomina v času velikih družbenih, političnih in kulturnih sprememb, kjer je vpetost družbe v sodobne globalne tokove, tudi v raziskovanju, neizmerna.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
