Projekti / Programi
Razvijanje informacijske pismenosti študentov v podporo reševanja avtentičnih naravoslovnih problemov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S281 |
Družboslovje |
Računalniško podprto izobraževanje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
visokošolsko izobraževanje, informacijska pismenost, problemsko učenje, e-učenje, univerzitetni študij, naravoslovje
Raziskovalci (14)
Organizacije (6)
Povzetek
Za uspeh posameznika in družbe enaindvajsetega stoletja so ključnega pomena zlasti tri kompetence: zmožnost uporabe nove tehnologije, zmožnost učiti se vse življenje in zmožnost poiskati relevantne informacije v veliki množici, ki je na voljo. Potrebna je nova vizija pismenosti za pridobitev ustreznih kompetenc v reševanju problemov, ki vključuje tako znanstveno pismenost kot tudi informacijsko pismenost (IP) ter uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pomemben prispevek k poenotenju uvajanja IP v visoko šolstvo so doprinesli standardi in merila, ki so jih razvile ugledne organizacije, npr. Information Literacy Competency Standards for Higher Education, ki so prevedeni tudi v slovenščino (Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu).
Kljub integraciji standardov IP v izobraževalni proces pa študentje mnogokrat razvijejo IP kompetence preveč površinsko, ne da bi jih bili sposobni uporabljati v reševanju avtentičnih problemov na specifičnih vsebinskih področjih svojega študija. Vsebine IP ostajajo na nižjih kognitivnih ravneh in ne omogočajo uporabe znanja, analize, sinteze in evalvacije – ravni, ki so nujno potrebne za reševanje realnih problemov znotraj posameznih ved in še zlasti v soočanju z multidisciplinarnimi izzivi.
V prizadevanjih za poglobitev in razširitev kompetenc preko splošne perspektive IP bo projektna skupina izdelala in evalvirala nov izobraževalni model (PBL-IP), primeren za informacijsko opismenjevanje študentov naravoslovnih študijskih smeri, ki bo temeljil na metodah problemskega učenja (problem based learning – PBL) in v katerega bodo integrirani standardi IP. Model bo prenešem v sistem za upravljanje učenja (Moodle ali Sakai).
Za dosego tega cilja si v raziskavi postavljamo naslednje naloge: (1) ugotavljanje stanja informacijske in naravoslovne pismenosti študentov v nižjih letnikih naravoslovnih univerzitetnih študijev, (2) razvoj modela PBL z vključevanjem meril in kazalcev IP v visokem šolstvu s poudarkom na naravoslovni IP, (3) postavitev novega modela PBL-IP, implementacija modela v okolje e-izobraževanja in izdelava e-učnih gradiv, prilagojenih študijskim programom študentov, ki bodo zajeti v raziskavo, (4) spremljanje in vrednotenje vpliva uporabe PBL-IP modela na sposobnost reševanja študijskih in/ali raziskovalnih problemov, na samoučinkovitost, motivacijo, in samopodobo študentov, (5) identifikacija ključnih elementov PBL-IP modela, ki vplivajo na uspešnost študentov pri reševanju problemov, (6) razvoj novih konceptov v izobraževalnih pristopih uporabe PBL-IP modela, (7) posploševanje modela in izoblikovanje predlogov za učinkovito uvajanje PBL-IP v globalnem visokošolskem prostoru.
Dobro razvita naravoslovna IP študentov, osmišljena na primerih reševanja realnih problemov, bo študente bolje usposobila za suvereno reševanje problemov v študijskem in poklicnem delu. Pričakujemo, da bo dolgoročno prispevala tudi k učinkovitejšemu študiju, lažji zaposljivosti diplomantov ter krajšanju predolgega povprečnega časa študija v Sloveniji, ki predstavlja izgubo intelektualnega potenciala v letih, ko je praviloma ustvarjalnost največja. Izdelani PBL-IP model in e-učna gradiva bodo kot primeri učnih enot na voljo zlasti habilitiranim visokošolskim učiteljem za področje izobraževanja in informatike v povezavi z naravoslovno / tehnično / biomedicinsko stroko, kakor tudi profesorjem strokovnih predmetov ter bibliotekarjem fakultetnih in univerzitetnih knjižnic v naporih za povečevanje IP študentov.
Projekt bo izveden v sodelovanju Naravoslovnotehniške fakultete, Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani; Fakultete za naravoslovje in matematiko in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter Fakultete za informacijske študije Novo mesto. Skupaj bo v projektu predvidoma sodelovalo 12 visoko usposobljenih raziskovalcev iz dopolnjujočih se znanstvenih področij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta so originalni znanstveni prispevek na področju temeljnega raziskovanja v izobraževanju, specifično na področju raziskav informacijske pismenosti (IP) v visokem šolstvu: (1) Raziskava je prinesla vpogled v IP študentov v Sloveniji ter prepoznavo področij IP s primanjkljajem znanj in veščin glede na merila in kazalce IP v visokem šolstvu. Izmerjen povprečen uspeh študentov je bil 66% (n=987); IP se je z leti študija povečevala. Študenti so bili manj uspešni pri naprednih strategijah iskanja v podatkovnih zbirkah, ki zahtevajo kombinacijo znanja, razumevanja in logike, in v temah intelektualne lastnine in etike. (2) Preučili smo relacije med IP študentov ter rabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Korelacijska in regresijska analiza podatkov sta pokazali, da generacija digitalnih domorodcev ni samodejno tudi informacijsko pismena, zato je IP potrebno načrtno spodbujati s programi, ki vključujejo aktivno učenje in miselne dejavnosti v skladu s standardi IP. (3) Primerjali smo učinkovitost treh učnih pristopov IP: klasično učenje, projektno in problemsko zasnovano učenje. Obe aktivni obliki učenja sta se izkazali statistično pomembno boljši od klasičnega pristopa, zlasti na področjih s primanjkljajem znanj in veščin IP ter za doseganje višjih kognitivnih ravni IP. (4) Raziskali smo vpliv naravoslovne pismenosti (NP) na IP ter dokazali pozitivno korelacijo med NP in IP študentov, zlasti v kontekstu višjih kognitivnih ravni, ki so potrebne za reševanje naravoslovnih problemov. Študija je pokazala, da dobro zasnovan univerzitetni program IP z aktivnimi metodami učenja pospeši napredek prej manj uspešnih študentov in učinkovito prispeva k doseganju višjih kognitivnih ravni IP za vse študente. (5) Osvetlili smo vplive izbranih psiholoških dejavnikov na raven in napredek v IP študentov. Z regresijsko analizo smo s spremenljivkami motivacije in učenja pojasnili 20% variance uspešnosti študentov na testu IP; izkazalo se je, da dosežke pomembno pojasnjujejo študijska samopodoba, študijski interes, neodvisna zunanja motiviranost in uporaba metakognitivnih strategij pri študiju. (6) K pomenu projekta za znanost prispevajo tudi novi merski instrumenti: novo razviti test informacijske pismenosti študentov (TIP) in vprašalnik o uporabi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) [COBISS.SI-ID 1575772]; Preizkus naravoslovnega znanja - modificirani test za vrednotenje naravoslovnega znanja PISA [COBISS.SI-ID 1577820]; ter Vprašalnik o samopodobi, motiviranosti za študij in uporabi metakognitivnih učnih strategij za študente - SPUMM [COBISS.SI-ID 10426953]. (7) Znanstvene rezultate smo objavili v 13 izvirnih znanstvenih člankih, 12 objavljenih znanstvenih prispevkih na konferenci, 9 objavljenih povzetkih znanstvenih prispevkov na konferenci in enem poglavju v monografski publikaciji.
Pomen za razvoj Slovenije
V mednarodnem prostoru in tudi v Sloveniji predstavlja informacijska pismenost (IP) pomembno področje v visokem šolstvu, saj vpliva na načrtovanje študijskega procesa, njegove vsebine, pristope poučevanja, vodenje različnih študijskih programov, posledično pa tudi na znanja in veščine diplomantov ter njihovo zaposljivost in uspešnost v informacijski družbi. V Sloveniji smo leta 2010 dobili dokument Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu (ZBDS, 2010), ki smo ga v tem raziskovalnem projektu uporabili kot osnovo za izdelavo študijskih gradiv za IP študentov, izvedbo študijskih predmetov z različnimi učnimi pristopi ter tudi kot vodilo za razvoj novega testa IP. Slednjega smo v kombinaciji z drugimi merskimi instrumenti uporabili za testiranje 987 študentov sedmih fakultet Univerze v Ljubljani in Mariboru ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Raziskava je prinesla vpogled v IP študentov v Sloveniji ter prepoznavo področij s primanjkljajem znanj in veščin IP. Povprečen uspeh študentov je bil 66%, kar kaže zadovoljivo raven IP in veliko možnosti za izboljšave. Glede na rezultate raziskave priporočamo naslednje ukrepe v okviru visokošolskih študijskih programov: • v začetnih letnikih študija uvajanje in izvajanje študijskega predmeta, ki je obvezen, kreditno ovrednoten in načrtno zasnovan v skladu z vsebinami meril in kazalcev informacijske pismenosti v visokem šolstvu; • praktično usposabljanje študentov za delo z zahtevnejšimi tehnikami iskanja v bibliografskih, citatnih in drugih podatkovnih zbirkah, ki so licenčno dostopne v visokošolskih okoljih; • usposabljanje študentov za razumevanje in upoštevanje ekonomskih, pravnih in etičnih vidikov pridobivanja in uporabe informacij, vključno s poznavanjem kategorij intelektualne lastnine (avtorske pravice, piratstvo, plagiatorstvo, zaščita industrijske intelektualne lastnine v obliki patentov, zaščitenih znamk in modelov); • neposredno povezovanje vsebin IP s študijskimi vsebinami in z realnimi strokovnimi problemi, kar zahteva multidisciplinarni pristop področja študija in informacijskih znanosti; • obogatitev s projektno in problemsko orientiranimi nalogami, ki vzpodbujajo razumevanje, uporabo znanja, kritično mišljenje in inovativno razreševanje problemov; • v bodoče velja pozornost posvetiti tudi študijskemu okolju, da bo motivirajoče za učenje IP s strokovno-didaktičnih vidikov v smislu vsebin, metod in oblik učenja ter učnih strategij, zanimivih za digitalno generacijo, ter psihološko-pedagoških vidikov v smislu upoštevanja motivacijskih značilnosti študentov ter njihovih razvojno-učnih potreb. Dognanja smo sprotno predstavljali in jih objavljali tudi v slovenskem prostoru, na primer v publikacijah: Ali so slovenski študenti informacijsko pismeni? [COBISS.SI-ID 1572188]; Razvoj višjih kognitivnih ravni informacijske pismenosti v univerzitetnem izobraževanju naravoslovno-tehnične informatike [COBISS.SI-ID 1544028]; Uporaba IKT pri študiju in njen vpliv na informacijsko pismenost študentov organizacijskih ved [COBISS.SI-ID 7508755]; Analiza informacijske pismenosti študentov sedmih slovenskih fakultet po merilih in kazalcih ACRL [COBISS.SI-ID 11101769]. Dosežke, izkušnje in spoznanja smo preko diplomantov, magistrandov [COBISS.SI-ID 22501640, 1585500] in doktorandov [COBISS.SI-ID 1253214] prenašali v njihova delovna okolja. Dodaten prispevek so tudi novi merski instrumenti v slovenskem jeziku: Test informacijske pismenosti študentov [COBISS.SI-ID 1575772], Preizkus naravoslovnega znanja [COBISS.SI-ID 1577820] in Vprašalnik o samopodobi, motiviranosti za študij in uporabi metakognitivnih učnih strategij za študente - SPUMM [COBISS.SI-ID 10426953], ki so na voljo raziskovalcem in študentom v Sloveniji. Enako velja za izdelane uporabniške bibliografske sloge, ki podpirajo informacijsko opismenjevanje študentov z učinkovitejšo pripravo referenc in citiranja[COBISS.SI-ID 1560156, 1585500].
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
