Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Primerjalna analiza odzivanja podjetij na zunanje šoke v državah Jugovzhodne Evrope, PIGS-a in 'jedrne skupine evropskih držav'

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.02.01  Družboslovje  Ekonomija  Ekonomske vede 

Koda Veda Področje
S180  Družboslovje  Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika 

Koda Veda Področje
5.02  Družbene vede  Ekonomija in poslovne vede 
Ključne besede
Lastništvo, kopičenje dolga, prestrukturiranje, produktivnost, Slovenija, Zahodni Balkan, GIIPS, EU
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32242  Barbara Benčič    Tehnični sodelavec  2015 - 2016 
2.  09741  mag. Velimir Bole  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  600 
3.  18305  dr. Andreja Cirman  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  559 
4.  18940  dr. Polona Domadenik Muren  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  478 
5.  30715  dr. Daša Farčnik  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  161 
6.  26020  dr. Ljubica Knežević Cvelbar  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  327 
7.  18441  dr. Matjaž Koman  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  236 
8.  14742  dr. Marko Košak  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  530 
9.  33662  mag. Gordana Lalović  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2014  11 
10.  16157  dr. Irena Ograjenšek  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  661 
11.  19248  dr. Marko Pahor  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  539 
12.  02413  dr. Janez Prašnikar  Ekonomija  Vodja  2013 - 2016  772 
13.  23031  dr. Tjaša Redek  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  782 
14.  30717  dr. Domen Trobec  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  50 
15.  18932  dr. Aljoša Valentinčič  Ekonomija  Raziskovalec  2013  521 
16.  13681  dr. Nada Zupan  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  1.120 
17.  15495  dr. Vesna Žabkar  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2016  928 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0541  EIPF, Ekonomski inštitut, d.o.o.  Ljubljana  5051452000  1.706 
2.  0584  Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta  Ljubljana  1626922  43.249 
Povzetek
Cilj. Cilj raziskave je ugotoviti, kako na konkurenčost podjetij (faktorska produktivnost) v državah Zahodnega Balkana (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Črna Gora, Makedonija, Albanija) delujejo frikcije na trgu dela in na trgu kapitala ter specifični procesi odločanja v podjetjih glede na preference temeljnih deležnikov. Podjetja v državah Zahodnega Balkana bomo primerjali s podjetji v državah GIIPS (Grčija, Italija, Irska, Portugalska in Španija) ter s podjetji v referenčnih državah (Nemčija, Francija, Avstrija, Češka, Madžarska in Slovaška) v obdobju pred in po krizi. V pokriznem obdobju je razprava o konkurenčnosti podjetij in držav postala ključno evropsko vprašanje. Slovenijo smo uvrstili med države Zahodnega Balkana zaradi značilnosti njenega razvojnega modela. Raziskovalna vprašanja. • Kakšen je rezultat odločevalnih procesov v podjetjih glede na preference temeljnih deležnikov in glede na njihovo pogajalsko moč? Če je pogajalska moč zaposlenih (značilnosti trga dela) ali države (zaradi tranzicijskkega zamika) večja, je običajna predpostavka v ekonomskem proučevanju, da podjetja maksimizirajo dobiček, zrahljana (pričakovati je, da to v večji meri velja za podjetja v državah Zahodnega Balkana in v GIIPS državah kot pa za podjetja v referenčnih državah, oz. v večji meri za podjetja v javni kot za podjetja v zasebni lasti). • Frikcije na trgu dela (npr. dualnost na trgu dela) vodijo do slabšega kratkoročnega (defenzivnega) in dolgoročnega (strukturnega) prilagajanja podjetij na eksterne šoke (kriza). V kolikšni meri nezadostno prilagajanje podjetij pri številu zaposlenih deluje na poslovanje podjetij v času krize in pokriznem obdobju? • Frikcije na trgu kapitala zaradi asimetrije informacij peljejo do neučinkovitih finančnih trgov. V koliki meri je slednje v obdobju pred krizo zaznamovalo delovanje finančnega akceleratorja in pojav krize bilanc, ki zaviralno deluje na okrevanje podjetij v pokriznem obdobju? • Kako je upoštevaje prve tri vidike pojav krize (eksterni šok) deloval na produktivnost podjetij (glede na različne lastninske tipe podjetij, izvozno usmerjenost in panogo, v kateri delujejo) v posameznih državah in regijah? Metodologija. Zaradi izjemno volatilnega obdobja v času preučevanja (2006-2010) bomo v večini študij uporabili Huberjevo metodo regresijske analize. Da bi odpravili problem endogenosti v regresijskem modelu, bomo uporabili metodo instrumentalnih spremenljivk. Podatki. Za vsako od zgoraj omenjenih držav bomo oblikovali vzorec 500 največjih podjetij (po 250 v menjalnem in 250 v nemenjalnem sektorju) za obdobje 2006 – 2010. Viri podatkov bodo mednarodne in nacionalne baze podatkov. Upravljanje projekta. Raziskavo bo izvedla projektna skupina Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (vodja: Janez Prašnikar), v sodelovanju s projektno skupino Ekonomskega inštituta Pravne Fakultete (Veljko Bole) ter z vrhunskimi strokovnjaki v svetu (prof.dr. Jan Svejnar z Univerze Columbia, ZDA) in iz partnerskih institucij v državah referenčne skupine (Univerza v Bonnu, CERGE Praga), v državah GIIPS (Univerza Pompeu Fabra Barcelona, Seconda Universita di Napoli) ter v državah Zahodnega Balkana (v mrežo so vključene univerze iz vseh držav Zahodnega Balkana). Mreža sodelujočih omogoča popolno pokritje problematike s strokovnjaki iz analiziranih območij in zagotavlja dostop do podatkov. Pričakovani rezultati. Pričakovani rezutati projekta so: 1) prikaz pomena prikazanih dejavnikov za konkurenčnost podjetij v preučevanih državah in regijah, 2) umestitev delovanja slovenskih podjetij pred in po nastanku krize v mapo relevantnih držav in skupin držav ter 3) predlogi za izboljšanje. Izvirni prispevek: 1) primerjava “mikroekonomske fundacije” gospodarstev posameznih držav in skupin držav znotraj Evrope; 2) prikaz vpliva pogajanj temeljnih deležnikov v podjetju, frikcij na trgu dela in na trgu kapitala na obnašanje podjetij v različnih okoljih kot osnova za bolj realistično makroekonomsko modelira
Pomen za razvoj znanosti
Privatna lastnina in prosto delovanje trga sta temeljna gradnika kapitalističnega gospodarstva. V normativnem pogledu njuno vlogo najbolje predstavlja Arrow-Debreu svet popolnih trgov, kjer igrajo cene ključno vlogo v zagotavljanju ekonomske učinkovitosti. V preprostem modelu kapitalističnega gospodarstva naj bi denar rastel po fiksni stopnji (monetarizem), oziroma naj bi se centralna banka osredotočila na uporabo enega instrumenta (obrestna mera), da bi dosegla cenovno stabilno gospodarstvo, tržni mehanizem pa bi moral sam poskrbeti, da se bo gospodarstvo samodejno gibalo proti polni zaposlenosti (modernejše oblike denarne teorije). Sodobna kriza (2008) postavlja pod vprašaj delovanje zgoraj opisanega mehanizma gospodarstva. Poleg cenovne stabilnosti postavlja v ospredje še doseganje drugih družbenih ciljev, kot so: stabilna gospodarska rast, zaposlenost, finančna stabilnost in tudi distribucija dohodkov in bogastva. Raziskovalni projekt je s svojimi rezultati del prizadevanj za »novo« makroekonomsko teorijo (glej Stiglitz, 2011, 2016; Blanchard, Dell’Ariccia, and Mauro, 2013; Romer, 2016), katere cilj je pojasniti realna gospodarska gibanja in oblikovati nabor ukrepov za dosego gornjih ciljev (macro-prudential regulacija). Ključni prispevki raziskovalnega projekta na področju znanosti so: 1) prispevek na področju modeliranja in empiričnega preverjanja učinkov frikcij na finančnih trgih. Proučevali smo frikcije na strani povpraševanja po kreditu in frikcije na strani ponudbe kredita. Na strani povpraševanja po kreditu smo nadgradili model finančnega akceleratorja v t.i. »balance sheet financial crisis« teoretičnem okviru (Bernarke, Gertler & Gilchrist, 1999) z vključitvijo različnih panog gospodarstva, različnih držav (regij) in različnih vrst naložb v model. To nam je omogočilo izdelati empirični model in učinkovito slediti dejanskim gibanjem proučevanih gospodarstev v različnih fazah finančne krize. Na strani frikcij pri ponudbe kredita smo izdelali model kredita v odprtem gospodarstvu, ki vključuje bančni sektor, sektor gospodinjstev in sektor podjetij. Model gradi na Mundell-Fleming-ovi tradiciji (Mundell, 1963; Fleming, 1962; Dornbusch, 1976; Magud and Vesperoni, 2015; Blanchard et al., 2015) in omogoča elegantno izpeljavo dveh operativnih enačb kreditne dinamike (eno za podjetja in eno za gospodinjstva) v gospodarstvih v razvoju (emerging markets) in njuno empirično testiranje; 2) na področju frikcij na trgu dela smo najprej povzeli normativni model fleksibilnosti trga dela (zavarovanje zaposlenih pred odpuščanji in nadomestila za brezposlenost /fleksibilnost zaposlovanja/, fleksibilnost delovnega časa in kolektivno dogovarjanje /fleksibilnost plač/, Boeri in drugi, 2016). V tem okviru smo proučevali fleksibilnost plač in zaposlenosti v okviru institucij kolektivnega dogovarjanja pred in po nastanku fnančne krize. Nadgradili smo Svejnarjev (1986) posplošeni Nash-ov pogajalski model, ga uporabili v študiju obsežne podatkovne baze in proučevali vpliv finančne krize na izbiro med plačami, zaposlenostjo in dobičkom na ravni podjetij. V nasprotju s prevladujočim (mainstream) gledanjem smo ugotavili, da liberalni model urejanja trga dela ne vključuje mehanizmov, ki bi v času krize zaposlene spodbudili k povečanju produktivnosti in s tem prispevali k večji konkurenčnosti podjetij in gospodarstev v perifernih državah; 3) projekt je omogočil pridobiti nova spoznanja na področjih privatizacije gospodarstev, korporativnega upravljanja podjetij in industrijske politike. Tudi ta področja sodijo med ključna, ko govorimo o zmanjšanju negotovosti na makroekonomski ravni, in so zato sestavni del učinkovite makroprudencijske regulacije; 4) projekt vključuje v znanstveno razpravo države Zahodnega Balkana, ki do sedaj večinoma niso bile prisotne v rigorozni ekonomski obravnavi. Zato je prispevek projekta inovativen tudi s tega vidika.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Raziskovalni projekt obravnava vprašanja, ki so ključnega pomena za majhno odprto državo, kot je Slovenija. Kako stabilizirati trge in odmakniti njihovo delovanje pred vplivom zunanjih šokov, je nekaj, kar mora biti v ospredju delovanja nosilcev ekonomske politike. Zato so rezultati raziskovalnega projekta neposredno uporabni pri vodenje učinkovite makroprudencijske politike v državi. To velja za spoznanja o vplivu frikcij na trgu kredita in na trgu dela na makroekonomske rezultate v času pred finančno krizo in med njo. Prav tako raziskovalna skupina s svojimi prispevki aktivno sodeluje v razpravi o poteku privatizacije v Sloveniji. Pomembni so njena stališča o tem, kako izboljšati korporativno upravljanje. Vplivna je tudi pri oblikovanju predlogov na področju industrijske politike. 2. Raziskovalni rezultati so uporabni v odločanju in delovanju slovenskih finančnih in nefinančnih podjetij in ustanov, saj predstavljajo strokovni odziv na dogajanje v poslovni skupnosti. 3. Z rezultati raziskovalnega dela skupine je slovenska javnost seznanjena na Poslovni konferenci Portorož (PKP). PKP je skupni projekt Ekonomske fakuktete v Ljubljani in časnika Finance, ki poteka vsako leto na koncu tretjega tedna meseca novembru (dva polna dni). Dogodek ima vsako leto drugo tematsko zasnovo in se pripravlja celo leto. Program vsakoletne konference vključuje okrog deset sekcij (predavanja z razpravo, okrogle mize, študije praktičnih primerov....). Vabljeni predavatelji in nosilci razprav so uveljavljeni teoretiki in praktiki iz celotnega sveta in iz Slovenije. Med njimi je vsako leto tudi mag. Veljko Bole z EIPF, ki je partner v našem projektu. Do sedaj je bilo v obdobju 1999-2016 izvedenih 18 konferenčnih dogodkov. Profesor Prašnikar je vodja programskega sveta PKP v celotnem obdobju. 4. PKP je osrednji konferenčni dogodek iz poslovne ekonomike v Sloveniji, ki se ga udeleži med 500 - 700 udeležencev iz poslovnega sveta, politike in akademskega življenja. 5. Ena od konferenčnih sekcij je vsako leto namenjena predstavitvi raziskovalnih dosežkov, ki jih člani raziskovalnega tima pripravijo skupaj s študenti Mednarodnega rednega magistrskega študija iz Poslovodenja in organizacije (IMB) na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Rezultati so predstavljeni v knjigi, ki izide ob tej priložnosti. Nekateri prispevki predstavljajo zarodek za raziskovalne članke, ki se sčasoma razvijejo na tej osnovi. Potrebno je poudariti dva vidika tako zastavljene raziskovalne dejavnosti: a) raziskovalna problematika je že zgodaj preverjena s kriterijem uporabnosti v praksi; b) z vključevanjem mlajših sodelavcev na ta način prihaja do kontinuitete v raziskovalnem pristopu in v raziskovalnem delu. 6. Prikazan način raziskovalnega dela je del poslanstva Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je za temeljno načelo izbrala prenašanje najboljših znanj in izkušenj med Zahodom in Vzhodom ("take the best from East and West"). Študenti na različnih ravneh izobraževanja in usposabljanja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so zato seznanjeni z najnovejšimi raziskovalnimi dosežki, ki jih lahko uporabijo v lastnem snovanju in v strokovnem razvoju, oziroma v svojem praktičnem delovanju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno