Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Medkulturne razlike in stereotipi(zacija): prednost ali slabost pri političnem in gospodarskem sodelovanju med državami nekdanje Jugoslavije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.02  Družboslovje  Politične vede  Mednarodni odnosi 

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Medkulturne razlike, stereotipi, nekdanja Jugoslavija, politično in gospodarsko sodelovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25455  dr. Ana Bojinović Fenko  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015  269 
2.  33023  dr. Danijel Crnčec  Politične vede  Raziskovalec  2014  68 
3.  18890  Judita Goričar    Tehnični sodelavec  2014 
4.  19075  dr. Andreja Jaklič  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015  444 
5.  32353  Jasna Jugovič    Tehnični sodelavec  2015 
6.  04487  dr. Milan Jurše  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2015  734 
7.  19107  dr. Romana Korez-Vide  Ekonomija  Raziskovalec  2013 - 2015  346 
8.  33095  dr. Marko Lovec  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015  341 
9.  31103  dr. Jure Požgan  Politične vede  Raziskovalec  2014  95 
10.  28924  dr. Matevž Rašković  Ekonomija  Raziskovalec  2015  505 
11.  09610  dr. Marjan Svetličič  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015  819 
12.  11995  dr. Zlatko Šabič  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015  365 
13.  27579  dr. Boštjan Udovič  Politične vede  Vodja  2013 - 2015  510 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.573 
2.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.162 
Povzetek
Medkulturne razlike predstavljajo enega najpomembnejših »spregledanih« dejavnikov, ki vplivajo ne samo na mednarodno poslovanje podjetij, ampak tudi na politične odnose med različnimi državami. Pri tem npr. ekonomska sociologija izpostavlja, da je ekonomsko vedenje pod prevladujočim vplivom posameznih dimenzij kulturnih okolij, močno »omejeno« (constrained) z vidika t. i. »kulturne vpetosti« (cultural embeddedness) v širšem družbenem kontekstu (Zukin in DiMaggio, 1990; Smelser in Swedberg, 2005;  Polanyi, 1957; Granovetter, 1985). Tudi v političnih in poslovnih vedah je kultura pogosto izpostavljena kot tista, ki daje predispozicije za obnašanjske vzorce posameznikov, podjetij in družbe (Craig in Douglas, 2006; Buckley in Lessard, 2005). Navkljub utemeljeni pomembnosti kulture, se v medkulturnih interakcijah pojavlja zanimiv paradoks kulturne razdalje (psychic distance paradox), ko organizacije/posamezniki posvečajo več pozornosti predvsem večjim medkulturnim razlikam, zapostavljajo pa medkulturne razlike med kulturno bolj sorodnimi okolji (sosednje države; države s skupno zgodovino, jezikom itn.). Dober primer za proučevanje paradoksa kulturne razdalje predstavljajo države nekdanje Jugoslavije, ki so za Slovenijo ena ključnih regij pri doseganju zunanjepolitičnih in gospodarskih ciljev. Raziskave/analize kažejo, da akterji v teh državah (pre)prepogosto ne upoštevajo kulturnih sprememb, ki jih je regija doživela v zadnjih dvajsetih letih (tudi zaradi tranzicije in vključevanja v EU). Posledično se akterji še vedno zanašajo na poenostavljeno predstavo o »Balkanu« ter se pri tem pogosto zatekajo k stereotipizaciji, ki je podlaga za njihovo odločanje. Statična stereotipna predpostavka o »prednostih domačega terena« (nasprotna ideji liability of foreignness; Zaheer, 1995, 2002; Zaheer and Mosakowski, 1997), v zadnjih letih zaradi pogoste vpetosti v kontekst administrativne dediščine iz preteklosti, vidno vpliva na slabšanje »usidranosti« slovenskih podjetij v regiji. To je problematično tudi v širšem kontekstu zunanje politike; strategije regionalnega voditeljstva ter posredništva med regijo in EU.   Temeljni cilj projekta je oblikovanje raziskovalno-primerjalnega okvira za identifikacijo, primerjavo in analizo relevantnih dimenzij medkulturnih razlik (vključno s stereotipi in razlikami v zaznanih psiholoških razdaljah) med deležniki mednarodnih (ekonomskih) odnosov na območju držav nekdanje Jugoslavije, z namenom oblikovanja ustreznih modelov za uresničevanje ciljev zunanje politike in učinkovite internacionalizacije slovenskih podjetij v regiji ter mehanizmov za preseganje (izogibanje, upoštevanje, prilagajanje) medkulturnih razlik v poslovnih in zunanjepolitičnih presojah, odločitvah in politikah. Projekt sestavljajo naslednje faze: 1. Teoretični okvir: (a) analiza in sinteza ustreznih modelov in tipologij, ki opredeljujejo vlogo medkulturnih razlik; (b) konceptualizacija modelov vpliva medkulturnih razlik na ključne vidike mednarodnih (ekonomskih) odnosov, s posebnim poudarkom na predhodnih (antecedents) in glavnih dejavnikih (determinants). 2. Metodološko-izvedbeni okvir: (a) primerjalna analiza obstoječih metodoloških pristopov k omenjenim tematikam in analiza empiričnih podatkov; oblikovanje metodološko-raziskovalnega načrta, raziskovalnih vprašanj ter hipotez; (b) operacionalizacija modelskih konstruktov; oblikovanje merskih instrumentov, zbiranje in analiza podatkov. 3. Oblikovanje in diseminacija rezultatov: (a) predstavitev, umestitev in primerjava rezultatov; (b) združevanje kazalcev dimenzij kulturne razdalje do omogočanja praktičnega diagnosticiranja problema kulturne razdalje; (c) oblikovanje t. i. diagnostičnega instrumentarija ter predlaganje izboljšav strategij političnih in gospodarskih odnosov Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije, vključno s področjem izobraževanja odločevalcev in nosilcev zunanjetrgovinskih politik.
Pomen za razvoj znanosti
Z vidika razvoja znanosti projekt prinaša trojno dodano vrednost. Prvič, testirali smo obstoječe modele, ki obstajajo in ugotovili na njihovo kulturno determiniranost s strani 'zahodnih raziskovalcev'. Zato bomo v nadaljevanju raziskovanja poskusili oblikovati nekakšne kompozitne indekse, primerne za regijo Z Balkana. Drugič, ugotovili smo, da ne obstaja obča družbena/kulturna determiniranost, ampak je izjemno pomembna časovna komponenta pri izražanju nacionalnega značaj in stereotipov. Tretjič, rezultati, ki smo jih dobili, bodo obogatili analize na področju mednarodnega poslovanja in mednarodnih odnosov v regiji Z Balkana.
Pomen za razvoj Slovenije
Z vidika razvoja Slovenije so rezultati izjemno pomembni, ker: (a) dajejo izhodišča za analizo napak, ki jih je Slovenija storila v regiji Z Balkana, (b) omogočajo oblikovanje politik za krepitev Slovenije v regiji Z Balkana, (c) opozarjajo na napake, ki nastajajo zaradi družbeno-ekonomskega sistema v Sloveniji in imajo vpliv na slovensko delovanje in dojemanje Slovenije v regiji Z Balkana (npr. nepoznavanje lokalnih jezikov), (d) dajejo nastavke za oblikovanje političnih odločitev, kot tudi usmerjanja razvojne pomoči (in vezanja slednje na pozitivno javno diplomacijo v regiji); (e) razvijajo možnosti za nadaljnje, bolj specifične raziskave, ki bi analizirale tudi drugo relevantno občinstvo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno