Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Novinarstvo in internet: politični, ekonomski in kulturni vidiki tehnoloških transformacij sodobnega novinarstva

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.03  Družboslovje  Politične vede  Komunikologija 

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
množični mediji, novinarstvo, globalizacija, internet
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33094  dr. Jožica Čehovin Zajc  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2016  98 
2.  16116  dr. Karmen Erjavec  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2013 - 2015  642 
3.  35108  Janina Golob  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015 
4.  35109  Bojan Jelačin  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015 
5.  30964  dr. Boris Mance  Politične vede  Tehnični sodelavec  2013 - 2016  39 
6.  15258  dr. Melita Poler Kovačič  Politične vede  Vodja  2013 - 2016  253 
7.  29056  dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2016  111 
8.  03661  dr. Slavko Splichal  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2016  707 
9.  22511  dr. Matjaž Uršič  Sociologija  Raziskovalec  2015 - 2016  339 
10.  29384  dr. Igor Vobič  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2016  266 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.114 
Povzetek
Izhodišča Vzpon interneta je v dveh desetletjih v družbeno komuniciranje prinesel korenite spremembe. Kljub obsežnemu korpusu del, ki proučujejo politične, ekonomske in kulturne vidike tehnoloških transformacij, v novinarskih študijah vlada precejšnja konceptualna zmeda, ki ovira odzivno teoretsko delo in celostno empirično proučevanje odnosa med novinarstvom, internetom in družbo. Ker je razumevanje sprememb v dobi globalizacije in interneta povezano s transformacijo novinarstva, ki ima ključno vlogo v informiranju, deliberaciji in političnem delovanju, nadaljnje proučevanje zahteva teoretsko rekonceptualizacijo in metodološke inovacije. Značaj odnosa med novinarstvom in internetom, ki se oblikuje v artikulacijah med prevladujočimi oblikami demokracije, poslovanja in regulacije, prinaša implikacije ne le za nadaljnji razvoj novinarstva kot institucije, prakse in posla, temveč tudi za politično in ekonomsko participacijo. Opredelitev problema Novinarstvo se od družbenega vzpona interneta znatno spreminja, kar zahteva premislek o normah, identiteti in praksi. Raziskovanje odnosa med novinarstvom in tehnologijo postaja posebej pomembno, ko se politična in kulturna kriza novinarstva prepleta s finančno in ekonomsko krizo, kar prinaša dodatno kompleksnost v javno sfero, povečuje negotovosti na trgih ter zahteva novinarske inovacije. Na področju celovite in koherentne konceptualizacije odnosa med družbo in komuniciranjem, ki jo prinaša internetno novinarstvo v dobi globalizacije, obstaja raziskovalna vrzel, obenem pa obstoječe študije parcialno obravnavajo tehnološke transformacije novinarstva in uresničevanje komunikacijskih značilnosti interneta v novinarstvu. Na metodološki ravni ni ustreznih orodij za načrtovanje raziskovanja, ki bi s povezovanjem kvalitativnih in kvantitativnih metod omogočala celovito proučevanje odnosa med novinarstvom in internetom na produkcijski, tekstovni in recepcijski ravni. Eden od glavnih problemov zgodovine novinarstva je premalo raziskan – kako lahko inovacije v odnosu med novinarstvom in tehnologijo revitalizirajo vlogo novinarjev v družbi, relevantnost novinarske prakse in poslovanje novinarstva kot industrije.                    Cilji raziskave Modul 1: pojasniti odnose med družbo, tehnologijo in globalizacijo ter razkriti politične, ekonomske in kulturne implikacije teh procesov na odnos med novinarstvom in internetom, Modul 2: predstaviti razvoj novinarstva na internetu s poudarkom na pojasnitvi vloge tehnoloških inovacij v novinarstvu in njegovem znanstvenem proučevanju v zadnjih dveh desetletjih, Modul 3: ugotoviti uresničevanje komunikacijskih značilnosti interneta v novinarski produkciji, novinarskih prispevkih in recepciji novinarskih vsebin med občinstvom. Raziskovalne metode in postopki V skladu s cilji bo delo razdeljeno v tri module s pripadajočimi metodologijami. Uporabili bomo širok razpon kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod – od poglobljenih intervjujev z različnimi akterji, opazovanja z udeležbo, diskurzivne analize in analize dokumentov do ankete in multivariatne analize. Projekt se omejuje na šest najbolj vplivnih medijskih hiš v Sloveniji glede na doseg njihovih časopisnih, radiotelevizijskih in internetnih izdaj ter prihodkovni delež in obseg produkcije – Radiotelevizija Slovenija, ProPlus, Delo, Dnevnik, Večer in Žurnal media. Relevantnost K znanstvenemu razvoju projekt prispeva tako, da zapolnjuje teoretično in empirično vrzel v proučevanju novinarstva, interneta in družbe. Za proučevanje odnosa med komuniciranjem in tehnologijo bomo oblikovali teoretsko-integrativno ogrodje in pripravili inkluzivno metodologijo, ki jo bomo uresničili v raziskovi na produkcijski, tekstovni in recepcijski ravni. Poleg znanstvene ima projekt tudi družbeno-gospodarsko relevantnost, saj spoznava možnosti revitalizacije družbene vloge novinarstva, politične relevantnosti novinarstva kot prakse in pomena inovacij v novinarstvu kot poslu.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta imajo pomen za razvoj znanosti na področju družboslovja, saj zapolnjujejo nekatere raziskovalne vrzeli pri proučevanju odnosa med novinarstvom, internetom in družbo, in sicer na treh ravneh. 1) Na teoretski ravni smo prispevali k zapolnjevanju konceptualne vrzeli pri opredeljevanju teoretskih razmerij med družbo, komuniciranjem in globalizacijo. Povezali smo različne teoretske in disciplinarne pristope k proučevanju tehnologije v novinarstvu ter reflektirali pripadajoče epistemološke predpostavke, s čimer smo prispevali k pojasnjevanju pomena tehnoloških inovacij za novinarstvo ter rekonceptualizirali teoretske dinamike med kontinuitetami in spremembami v tem kontekstu. Konceptualno smo razjasnili ključne značilnosti internetnega komuniciranja ter presegli idealnotipske in tehnološkodeterministične predstave. 2) Na metodološki ravni smo presegli postavljanje ločnic med analiziranjem produkcije, teksta in recepcije v komunikacijskih študijah. Fleksibilno smo povezovali kvalitativne in kvantitativne metode, od poglobljenih intervjujev z relevantnimi akterji, zlasti novinarji in uredniki, analize normativnih aktov in strateških dokumentov v medijskih hišah ter analize novinarskih besedil, do standardiziranih javnomnenjskih poizvedb med medijskim občinstvom. 3) Na empirični ravni smo presegli prevladujočo omejenost na eno od ključnih področij uresničevanja in proučevanja novinarstva ter celovito raziskovali odnos med novinarstvom in internetom na produkcijskih, besedilnih in recepcijskih ravneh. Ker digitalne tehnologije pomembno vplivajo na razvoj novinarstva in na sodobne trende fragmentacije medijskih kanalov, segmentacije občinstev, krize poslovnih modelov in družbene vloge novinarstva, rezultati tega projekta pomembno prispevajo k razumevanju teh procesov, med drugim tudi z analiziranjem vplivov digitalnih tehnologij na procese odločanja v uredništvih ter razmerja moči med novičarskimi organizacijami in oglaševalci in z analizo vplivov fragmentacije medijskih kanalov in segmentacije občinstev na zaupanje občinstev v novinarstvo. Najpomembnejši prispevek projekta k znanosti tako v slovenskih kot tudi mednarodnih okvirih vidimo v njegovi kritični in obenem javni naravnanosti; raziskovalni rezultati, ki smo jih objavili v 15 izvirnih znanstvenih člankih v Sloveniji in tujini ter predstavili na znanstvenih konferencah in različnih (mednarodnih) srečanjih, omogočajo kritično refleksijo sodobnih procesov in sprememb v novinarstvu, ki smo jih proučevali z namenom povečevanja družbene emancipacije; tako raziskovalni problemi in rezultati niso (bili) ponujeni zgolj v akademsko razpravo, temveč tudi v obravnavo širši javnosti, kar pa prispeva h krepitvi javne vloge znanosti. Da raziskovalni rezultati izvirno prispevajo k razvoju znanosti, so presodili tudi recenzenti uglednih domačih in tujih znanstvenih publikacij, v katerih smo objavili članke v okviru tega projekta, tj. European Journal of Communication, Journalism Studies, Annales - Series historia et sociologia, Javnost/The Public, Medijska istraživanja/Media Research, Digital Journalism, Teorija in praksa ter Časopis za kritiko znanosti. Med posebej pomembnimi objavami izpostavljamo zlasti članek Slavka Splichala in Petra Dahlgrena, leta 2016 objavljen v reviji European Journal of Communication, ki je leta 2015 imela faktor vpliva 1.095, in članek Igorja Vobiča, leta 2013 oz. 2015 objavljen v reviji Journalism Studies, ki je leta 2016 imela faktor vpliva 1.044. Gre za reviji, ki sta med ključnimi na področju raziskovanja novinarstva oziroma medijskega in družbenega komuniciranja nasploh.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta za razvoj Slovenije se zrcali v znanstvenih in družbeno-ekonomskih rezultatih projekta in jih lahko sintetiziramo skozi pomen za razvoj (1) razumevanja in delovanja slovenskega novinarstva ter (2) slovenske znanosti, predvsem novinarskih študij. (1) Projekt na podlagi znanstveno-strokovnega dela prispeva k razumevanju posebnosti slovenskega novinarstva predvsem v smislu specifičnih lokalnih artikulacij globalnih trendov tehnološkega razvoja družbenega komuniciranja. Ob upoštevanju zgodovinskega razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij in družbeno-ekonomskih posledic interneta za posameznika in družbo projekt ugotavlja, da internet ne prinaša uniformnih družbenih posledic in da te niso nesporno koristne. Projekt presega poenostavljene predstave in ponuja poglobljen vpogled v razvoj strokovno-znanstvene misli o tehnološkem razvoju v slovenskem novinarstvu. Kot kažejo ugotovitve, je slovensko novinarstvo v dobi interneta vse težje ločiti od zabave, oglaševanja in političnega spina, pri čemer sodobne komunikacijske tehnologije namesto polnejšega uveljavljanja pravice do komuniciranja poglabljajo osiromašenje novinarstva, ki se je tudi v Sloveniji jasno izrazilo po razmahu globalne gospodarske krize. Po eni strani prepoznavamo odtujevanje kot notranji proces slovenskega novinarstva, ki novinarje in urednike z različnimi stopnjami avtonomije sili v medsebojno tekmovanje in izključevanje ter s tem zanemarjanje javnega značaja novinarstva. Rezultati projekta osvetljujejo pritiske k rahljanju meje med uredništvi in prodajo oglasnega prostora, h katerim so pomembno prispevale tudi tehnološke inovacije. Posledično se krepijo tudi diskurzivne prakse, ki zamegljujejo ločnice med racionalno javno razpravo, propagando in zabavo, kar se najizraziteje kaže znotraj internetnih družbenih omrežij. Po drugi strani prepoznavamo odtujevanje kot zunanji proces, ki se izrazito kaže ne le v krepitvi nezaupanja v novinarstvo ter razkoraku med normativnimi in empiričnimi vlogami novinarjev, temveč skozi protislovja protrošniškega novinarstva, s čimer naj bi se zabrisala meja med pa­sivno potrošnjo in aktivno proizvodnjo v komuniciranju. Toda skozi internetna družbena omrežja se ohranjajo obstoječa oblastna razmerja, ki potenciale sodobnih tehnologij sprevračajo v svoje nasprotje – krepijo izključujoče socialno tkivo družbenih elit. Z razkrivanjem segmentiranosti občinstev lahko projekt pripomore ne le k bolj poglobljenim razpravam o dinamikah med novinarstvom in internetom, temveč tudi k bolj premišljenemu in transformativnemu delovanju novinarjev v sodobni fragmentirani medijski krajini. (2) Projekt ima pomen za razvoj slovenske znanosti, saj se loteva razreševanja problemov, ki na mednarodni ravni predstavljajo glavne raziskovalne fokuse znotraj osrednjih raziskovalnih in izobraževalnih združenj na področju komunikacijskih študij, kot so ECREA, ICA in IAMCR. Projekt je tako pomembno prispeval k razvoju znanstvenega proučevanja novinarstva, medijev in komuniciranja – predvsem znotraj Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja in tudi skozi sodelovanje s partnerjem iz gospodarstva – pri čemer uresničitev programa predstavlja trden temelj nadaljnjega znanstvenoraziskovalnega dela ter vključevanje ugotovitev projekta v izobraževanje programov Novinarstva (1. stopnja, FDV UL) in Novinarske študije (2. in 3. stopnja, FDV UL).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno