Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.03 |
Družboslovje |
Politične vede |
Komunikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
državljanstvo, politična participacija, politična skupnost, internet, alternative media
Raziskovalci (12)
Organizacije (4)
Povzetek
Izhodišča
Za ustrezne odzive na družbene spremembe na področju družboslovja narašča potreba po inovacijah in rekonceptualizacijah teorij in idej. DIG-CIT se ukvarja z vprašanem politične participacije, ki se spreminja pod vplivom naraščajoče družbene kompleksnosti, vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter konvergence medijev. Izhajamo iz teze, da proces demokratizacije državljanstva v digitalnih družbah zahteva preoblikovanje politik, ki bodo bolj spodbujale vključevanje državljanov. Digitalno državljanstvo obravnavamo kot delovanje državljanov v enakopravnih odnosih v skupnosti (polity), s poudarkom na preučevanju priložnosti in ovir online okolja in z upoštevanjem vrste okoliščin, ki določajo participacijo v (evropski) javni sferi. V obravnavi digitalnega državljanstva se poslužujemo treh teoretskih pristopov: 1. teorije državljanstva, 2. kritične teorije s področja interneta in 3. teorije pozicionalnosti in intersekcionalnosti.
Opredelitev problema
DIG-CIT se osredotoča na preučevanje participacije mladih kot digitalno pismene generacije, ki je razmeroma nezainteresirana za institucionalno politiko, se redko udeležuje volitev in je obenem najbolj digitalno aktivna. Uvajamo digitalno državljanstvo kot perspektivo, ki je sposobna ustvariti povezanost državljanov s politiko tako, da se ti ne prepoznajo zgolj kot naslovniki politik, ampak tudi kot njeni avtorji. Z analizo kompleksnosti političnega delovanja DIG-CIT proučuje možnosti vključevanja aktivnosti državljanov v procese oblikovanja politik. Vprašanje je, na eni strani, kako razpršenost online glasov osmisliti oziroma kako jo obravnavati, da bo imela večji učinek na delovanje etablirane oblasti, in, na drugi strani, kako oblast senzibilizirati za to, da bo v večji meri prepoznala relevantnost političnega delovanja mladih za demokratizacijo družb in da bo razvila mehanizme za horizontalno komuniciranje.
Cilji, relevantnost in vpliv
Cilj je ponuditi inovativni konceptualni okvir za preučevanje digitalnega državljanstva, ki bo ustvaril nova spoznanja raziskovalno in bo ponudil predloge za oblikovanje politik, usmerjenih v doseganje maksimalnega javnega potenciala političnega delovanja na lokalni, nacionalni in globalni ravni. Specifični cilji so oblikovani na treh ravneh: 1. Na teoretični ravni je cilj koncipirati digitalno državljanstvo kot pojem, ki politiko razume kot dinamično interakcijo na presečišču online in offline okolja. 2. Empirično-metodološko je cilj izostriti empirični pristop v raziskovanju digitalnega državljanstva z analizo politik in pojmov, na podlagi preučevanja s tematskimi raziskavami in z uporabo kombinacije kvantitativnih in kvalitativnih metod ter z uvajanjem novih metod. 3. Razvojno je cilj spodbuditi deliberativne politike, ki nastaja v procesih interakcije in ne separacije med »močnimi«, institucionalnimi in »šibkimi«, neinstitucionalnimi javnostmi in ki spodbuja politično opolnomočenje posameznikov in skupin.
Raziskovalne metode in izvirnost
K dinamiki digitalnega državljanstva DIG-CIT pristopa s tematskimi raziskavami, v okviru katerih se ukvarja s preučevanjem političnega delovanja mladih, njihovega odnosa do institucionalne politike, kot tudi njihovega ustvarjanja nove politike v okviru civilnodružbenih iniciativ ali alternativnih rab medijev. DIG-CIT raziskuje kompleksnost političnega delovanja na treh presečiščih: 1. institucionalnega in neinstitucionalnega, 2. realnega in virtualnega, 3. faktorjev omogočanja in preprečevanja. Naš pristop k »inoviranju« državljanstva se osredinja okrog obravnave specifičnih praks različnih skupin mladih, ki nastajajo v odnosu do etablirane politike in onkraj nje, na presečišču med online in offline okolji, kot tudi v kontekstu hierarhij, ki se vzpostavljajo na spletu. Za doseganje ciljev projekt uporablja več raznovrstnih kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, od intervjujev in fokusnih skupin, analize besedil, analize online interakcij, komunikacijskega dnevnika do anke
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prispeva k razvoju raziskovanja s področja državljanstva in novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, prinaša rekonceptualicije in nova spoznanja, ki so pomembna za nadaljnje raziskovanje, kot tudi za oblikovanje politik: - z »inoviranjem« državljanstva, s postavitvijo raziskovalnega modela za preučevanje digitalnega državljanstva kot teoretske perspektive, ki širi razumevanje pojma politika; te ne omejuje na delovanje etablirane oblasti kot večina raziskav, ampak širi njeno razumevanje z vključevanjem horizontalnih kontekstov komuniciranja v online okolju, v katerih državljani in državljanke politično delujejo kot javnost; - z artikulacijo specifičnih teoretskih pristopov k preučevanju državljanstva, ki presegajo prevladujoče legalistično razumevanje državljanstva in o pojmu premišljajo z upoštevanjem participacije državljanov, ki niso zgolj naslovniki oziroma stranke politik e-vlade, ampak tudi njihovi kreatorji; - z alternativnim pristopom k preučevanju politične participacije na spletu, ki te ne meri zgolj z udeležbo na volitvah oziroma z odnosom do institucionalne politike, kot je prevladujoče, ampak preučuje različne prakse državljanskega delovanja, vključno z delovanji novih družbenih gibanj, ki eksperimentirajo s spletom in ustvarjajo »novo politiko«; - z novimi pristopi k preučevanju spleta, ki spletnih aktivnosti ne proučujejo v izoliranosti od kompleksnih offline realnosti, ampak na presečiščih kontinuuma online-offline; - z osredotočenostjo na preučevanje politične participacije digitalno najbolj pismene generacije mladih ljudi, ker je za vizijo družb v prihodnje pomembno razumevanje njihovih kompleksnih online in offline razmerij delovanja. Medtem ko se večina raziskav ukvarja s preučevanjem problema digitalnega razkoraka, v katerem so mladi obravnavani kot »neproblematični« zaradi njihove digitalne pismenosti, projekt preučuje dinamiko političnega delovanja populacije mladih, da bi premišljalo o perspektivah digitalnega državljanstva v prihodnje; - s strategijo diseminacije rezultatov, s katero je projekt naslavljal relevantne javnosti (objave, javni dogodki, spletna stran).
Pomen za razvoj Slovenije
DIG-CIT se osredotoča na preučevanje državljanstva kot razvojne perspektive, ki si na globalni ravni prizadeva za intenzifikacijo procesov deliberacije, dialoškega političnega delovanja, ki nastaja horizontalno, v procesu demokratičnega komuniciranja med različnimi javnostmi. V aktualnih socialnih, političnih in ekonomskih razmerah v nacionalnem in evropskem kontekstu, ko pada zaupanje v etablirano politiko, ko je udeležba na volitvah relativno nizka, ko narašča populizem in ko so oblastne strukture deležne vse številčnejših kritik, je preučevanje alternativnih politik, generiranje novih načinov razumevanja politike, ki bi artikulirale institucionalno prenovo in povečale kredibilnost demokratičnih institucij pomembno za ohranjanje kohezivnosti skupnosti, in tudi za možnosti mišljenja novih družbenih struktur in ureditev v prihodnje. Projekt proučuje priložnosti in ovire za politično participacijo mladih za koncipiranje digitalnega državljanstva, ki je sposobno generirati »informirane« javne politike, ki maksimirajo participacijo državljanov in ki so obenem rezultat aktivnosti državljanov in od njih niso odtujene. Preučuje možnosti za ustvarjanje »informiranih« politik, ki nastajajo skupaj z državljani in ne ločeno od njih in ki uživajo podporo državljanov, ne njihovega zavračanja. Možnosti za nastajanje takšnih politik pričakovano povečujejo kohezivnost in stabilnost družb, pozitivno vplivajo na »klimo« v družbah in na gospodarski razvoj. Projekt prispeva k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem raziskovalnem prostoru, kjer se preučuje državljanstvo, globalizacija, transnacionalizacija družb in razvoj medijev, medijska politika in nove informacijske in komunikacijske tehnologije. Pomen je v ustvarjanju novih znanj s področja preučevanja v interdisciplinarni perspektivi s pričakovano odmevnostjo projekta v nacionalnem in mednarodnem okolju. Projekt je (in bo tudi v prihodnje) pozitivno prispeval k nadaljnjim možnostim vključevanja v mednarodne raziskovalne projekte, da bomo dosegli mednarodno odmevnost rezultatov projekta (publiciranje, udeležba na konferencah in njihova organizacija, predavanja). Z vključenostjo mlajših raziskovalcev je pomen v vzgoji kadrov, z vključenostjo spletnih strokovnjakov pa tudi eksperimentiranje z možnostmi spleta za namene raziskovalnega dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
