Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Angažirana preteklost: socialnoantropološka analiza transformacij popularne glasbe na območju nekdanje Jugoslavije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.03.02  Humanistika  Antropologija  Socialna in kulturna antropologija 

Koda Veda Področje
S220  Družboslovje  Kulturna antropologija, etnologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
kulturna antropologija, popularna glasba, bivša Jugoslavija, socializem, posocializem, kapitalizem, ženske,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  31588  Tina Glavič  Humanistika  Tehnični sodelavec  2013 - 2016  15 
2.  29339  dr. Ana Hofman  Muzikologija  Raziskovalec  2013 - 2016  402 
3.  30648  dr. Miha Kozorog  Antropologija  Raziskovalec  2013 - 2016  267 
4.  14294  dr. Rajko Muršič  Antropologija  Vodja projekta  2013 - 2016  1.777 
5.  27738  dr. Tanja Petrović  Antropologija  Raziskovalec  2013 - 2016  503 
6.  29978  dr. Martin Pogačar  Kulturologija  Raziskovalec  2013 - 2016  176 
7.  30673  dr. Urša Valič  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2016  64 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.407 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.430 
Povzetek
Predlagana socialno- in kulturnoantropološka, historičnoantropološka in etnomuzikološka raziskava zadeva premišljanje sodobnih kulturnih procesov na območju nekdanje Jugoslavije, upoštevajoč jugoslovansko in socialistično preteklost držav, ki so nastale na njenem ozemlju. S projektom želimo prikazali in analizirati zgodovinsko kontinuiteto družbenega dogajanja v različnih družbenih sistemih ter ponuditi nov premislek odnosa med socializmom, kapitalizmom in vsakdanjim življenjem (v luči sodobne družbenoekonomske krize), ki lahko poteka precej neodvisno od družbenega sistema. Temeljni teoretski problem, ki ga naslavlja predlagani projekt, je odnos med prevladujočim družbenim redom (in ideologijo), še posebej socializmom in njegovimi kasnejšimi transformacijami v kapitalistični sistem, ter razvojem popularne glasbe z vidika njenih robov, če jih vzamemo skozi njihove vsakdanje kulturne vidike estetskih preferenc, vsakdanje rabe in sistematičnega odpora prevladujočim težnjam. Raziskovalni projekt bo kritično ovrednotil transformacijske procese v popularni glasbi in z njimi sledil tudi širšim družbenim procesom na obravnavanem območju. Skozi glasbo bomo »brali« in analizirali transformacijo nacionalnega in večnacionalnega življenja, identitet in aktualizacije preteklih praks v sodobnosti. Glavni cilj predlaganega projekta je kritični pretres družbeno-kulturnih premikov na območju nekdanje Jugoslavije, izhajajoč iz razvoja njene popularne glasbe. Na prvi pogled trivialno popularno glasbo jemljemo kot izhodišče za analizo tistih temeljev spontane (ne le kulturne) ustvarjalnosti, ki bi lahko ponudili drugačen premislek o izhodih iz trenutne splošne krize celotne družbe. Raziskovalci in raziskovalke se bomo z uporabo etnografskih, historiografskih, glasbenoanalitičnih in primerjalnih metod, izhajajoč iz dosedanjih svetovnih in lokalnih raziskav uporabe preteklih jugoslovanskih popularnoglasbenih zvrsti v sodobnem času, med katerimi je doslej prevladovala predvsem poljudna literatura, usmerili predvsem na doslej zapostavljena področja in teme: nacionalizacijo in internacionalizacijo popularne glasbe, položaj manjšin in žensk ter mladih skozi razvoj lokalnih variant popularne glasbe, njenega transnacionalnega, festivalskega in digitalnega življenja ter razmerja med popularno glasbo in družbenim sistemom (socializmom in kapitalizmom). V soočanju s porajajočimi se fasetami in zgodovinskimi sledovi jugoslovanske in pojugoslovanske popularne glasbe bo raziskovalna ekipa uporabila predvsem klasično antropološko metodologijo. Izvedli bomo (vsaj) tri vrste analize. Najprej bomo izvedli globljo zgodovinsko raziskavo razvoja jugoslovanske popularne glasbe skozi izbrane zvrsti in lokalno ustvarjalnost. Druga smer analize bo zadevala posebne vidike njenega razvoja, na primer položaj žensk v popularni glasbi, problematiko manjšin, svobodo izražanja, nacionalizem, mlade, z glasbo povezane migracije in mreže v undergroundu. Tretji del analize bo obdeloval tematiko političnega in ekonomskega sistema, jugoslovanskega socializma in pojugoslovanske tranzicije v kapitalizem; vse to skozi posebne vidike popularne glasbe. Raziskovalci pričakujemo, da bomo razkrili globlja družbena nasprotja in ambivalence, ki spremljajo razvoj družb, nastalih po propadu Jugoslavije. Pričakujemo, da se bodo vsaj nekatere prakse, ki jih bomo spremljali, pokazale kot bolj racionalne od tistih, ki jih spremljamo v javnem diskurzu in politiki na obravnavanem območju, tako da bodo lahko izsledki raziskave pomagali pri oblikovanju nacionalnih javnih politik na področju mladih, žensk, javnega življenja in festivalov, odnosa med matico in diasporo ter, ne nazadnje, splošnih kulturnih politik.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je prispeval nova empirična in teoretska spoznanja na področju humanistike in družboslovja, bolj natančno, na področju antropologije, etnomuzikologije in kulturologije. Utemeljil je novo transdisciplinarno sodelovanje v okviru slovenske humanistike in družboslovja ter povezal raziskovalna prizadevanja v regiji in posegel tudi v mednarodni prostor. V prvi vrsti je prekinil s prakso gledanja na popularno kulturo in z njo tudi na popularno glasbo kot na nekaj manjvrednega, trivialnega in nevrednega znanstvene obravnave. Izkazalo se je prav nasprotno: predvsem na mednarodnih konferencah, na katerih so člani in članice projektne skupine predstavljali in predstavljale svoje raziskovalne izsledke, so nekatera spoznanja, ki nasprotujejo površnim predstavam o razvoju socialistične Jugoslavije in njene popularne glasbe, presenetila občinstvo, kar je prineslo niz pomembnejših objav v mednarodnem okolju. V empiričnem smislu je projekt prvič združil različne poglede in načine obravnavanja predstav, spominov in občutenja značilne jugoslovanske produkcije vsaj delov popularne glasbe nekdanje skupne države in njenih odmevov v sodobnosti. Med pomembnimi etnografskimi dosežki sodi sprotno spremljanje pesmi upora, ki se navezuje na sicer skorajda pozabljeno partizansko pesem, vendar so nosilke njihovega obujanja predvsem ženske. Projektna skupina je razkrila prisotnost in vlogo žensk pri razvoju jugoslovanske popularne glasbe ter bo s predvideno izdajo zbornika o ženskah v glasbi na Balkanu zapolnila vse bolj očitno temno liso preučevanja kulture in tudi popularnokulturne ustvarjalnosti v regiji. Prav tako pomembna so sintetična spoznanja o pomenu popularne glasbe za integracijo beguncev v okolju, v katerem se znajdejo, prav tako pa analiza različnih oblik obujanja in spreminjanja tradicionalnejših glasbenih praks v sodobni popularni glasbi, na primer pri oživljanju sevdalink v povojni Bosni in Hercegovini ter med begunci v Sloveniji. Raziskovalni projekt je s pregledom digitalizacije starejše popularne glasbe odstrl tudi dokaj nevidne načine aktualizacije preteklih zvrsti in družbenih fenomenov v sodobni produkciji popularne glasbe. V začetni fazi projekta so raziskovalci in raziskovalce preučevali odmevnost izvajanja glasbe iz socialističnih časov na protestih, ki jih je izzvala gospodarska in politična kriza, ter ugotovili, da so afektivno in mobilizacijsko še posebej učinkovite tiste pesmi, ki so bile sicer videti pozabljene, preživele pa so v spominu in glasbenih zbirkah angažiranih posameznic in posameznikov. Z analizo ekonomskih in političnih vidikov produkcije popularne glasbe v socialistični Jugoslaviji pa je projekt zaoral ledino, zato mu bo, zahvaljujoč tudi nekaterim drugim odstrtim razsežnostim v veliki meri samonikle produkcije popularne glasbe v Jugoslaviji, prav gotovo sledilo nadaljnje raziskovalno delo. V teoretskem smislu je projekt pokazal, da je sodobno humanistično in družboslovno misel mogoče razvijati inter- in transdisciplinarno, vendar šele na podlagi opravljenega temeljitega empiričnega dela. Z naslanjanjem na teorije afekta in kritične analize produkcije popularne glasbe v zgodovinski, politični in družbeni perspektivi je skupina uskladila svoje teoretske modele s trenutno aktualnimi svetovnimi težnjami. Opozorila pa je, da je področje spomina in doživljanja popularnokulturnih praks zelo kompleksno in bo v prihodnosti zahtevalo oblikovanje še bolj smelih teoretskih modelov. Člani in članice projektne skupine so do izteka projekta objavili znanstveno monografijo, dober ducat znanstvenih člankov in prav toliko prispevkov v znanstvenih monografijah ter predstavili več kot 60 referatov na domačih in mednarodnih znanstvenih posvetih, nekaj objav pa načrtuje tudi po izteku projekta.
Pomen za razvoj Slovenije
Osrednji družbeno-ekonomski cilj projekta je bil usmerjen na področje kulture v najširšem pomenu besede. Obravnaval je jugoslovanski del kulturne industrije (danes je vse bolj v rabi izraz kreativne industrije; te sodijo med najhitreje rastoče dele slovenskega in evropskega gospodarstva), ustvarjalnosti, družbenih učinkov kulturnih dejavnosti in ustvarjalnosti, svobode govora, kolektivnega in družbenega spomina, skozi umetniško dejavnost izražene družbene afekte in občutenja ter mednarodne komunikacije na področju, ki ga v času njegovega nastanka in razvoja v humanističnih vedah praktično niso obravnavali (razen res izjemoma). V tem smislu je projekt pomembno prispeval k razvoju slovenske etnomuzikologije, etnologije, antropologije in kulturologije, posredno tudi ekonomije in sociologije. Raziskovalna spoznanja so člani in članice projektne skupine sproti prenašali v javnost, še posebej v medijih, ki so se z očitnim zanimanjem odzvali na izzive, ki jih je prinesel raziskovalni projekt. Raziskave jugoslovanske in pojugoslovanske popularne glasbe so legitimirale tiste družbene in kulturne prakse, ki so jih nekoč jemali kot trivialne, danes pa že zasedajo osrednje mesto družbenega razvoja. Bolj konkretno lahko ugotovimo, da smo s pridobljenimi znanji in zbranimi arhivskimi in etnografskimi gradivi, ki jih bosta hranili instituciji, nosilki projekta, učvrstili temelje za nadaljnjo uporabo izkušenj, informacij in razvoj novih veščin pri produkciji in distribuciji glasbenih gradiv, a tudi pri uporabi dobro delujočih produkcijskih modelov na področju popularnokulturne ustvarjalnosti iz preteklosti. Projektna skupina s svojimi novo pridobljenimi znanji in spoznanji sproti plemeniti pedagoški proces, v katerem sodelujejo raziskovalci in raziskovalke na vseh stopnjah univerzitetnega študija; s svojimi objavami, predvsem poljudnimi, intervjuji v medijih in z drugimi javnimi intervencijami, tudi na delavnicah v mladinskih in drugih kulturnih centrih, pa prispevajo k nadaljnjemu razvoju domače ustvarjalnosti in popularnoglasbene produkcije na temeljih preteklih izkušenj. Omeniti velja tudi posredni razvoj dejavnosti, povezanih s festivali v razvoju lokalnega turizma ter razvijanje samostojne kulturne ustvarjalnosti med mlajšimi, ki bi lahko imela potenciale tudi za prodor v mednarodni prostor. Med najpomembnejšimi učinki projekta je v javnost preneseno spoznanje, da ustvarjanje, potrošnja in prenašanje tradicij popularne glasbe nekdanje Jugoslavije ne bogati le nacionalne kulturne dediščine, temveč bistveno dviguje kvaliteto življenja, tudi s tistimi učinki, ki omogočajo preseganje ksenofobije, stereotipov in predsodkov. Med posredno zelo pomembne razvojne učinke projekta pa lahko uvrstimo tudi razvijanje socialnih dejavnosti, predvsem med migranti in begunci ter drugimi ranljivimi skupinami, začenši z mladimi, še posebej potomci priseljencev. Prav tako pomemben pa je tudi prispevek k razvoju civilne družbe in trajnostnega razvoja na “mehkem” področju gospodarskega življenja v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno