Projekti / Programi
Slovensko slovstvo v neznanih rokopisih med reformacijo in romantiko: informacijsko-tehnološko podprte analize in znanstvene objave
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Slovensko slovstvo, rokopisi, barok, razsvetljenstvo, elektronska izdaja, digitalna humanistika
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Tisti del slovenskega slovstva od reformacije do romantike, ki je obstajal samo v rokopisni obliki in katerega eksistenca se ni mogla opreti na medij tiskane knjige, je do danes ostal večidel neraziskan. Slovensko slovstvo od reformacije do romantike se zdi v naši literarni zgodovini izčrpno obdelano in predstavljeno. Toda to velja samo za tisti najbolj vidni del slovenskega slovstva, ki nam je bil izročen v obliki tiskane knjige. Mimo tega pa je obstajala še plast slovstva, ki ni bilo nikdar objavljeno in je do danes ostalo le pomanjkljivo osvetljeno. Zaradi izrazite in nekoliko enostranske usmerjenosti literarne zgodovine na Slovenskem k preučevanju tiskane knjige – kar ima svoje zgodovinske razloge (gl. poglavje 11) – so rokopisi zvečine ostali manj pomemben, obroben predmet. Zato rokopisi v slovenskem jeziku večidel niso vstopili v sistem strokovnega preučevanja, literarne recepcije in širše kulturne zavesti. Vendar so glede na maloštevilnost slovenskih besedil od 16. do 19. stoletja tudi rokopisi pomemben nosilec besedilnega izročila. Pomembni so tembolj, ker vse kaže, da so bili določeni predeli slovenskega slovstva še dolgo v novi vek vitalno odvisni od rokopisne kulture – celo tako pozno kakor ob izteku razsvetljenstva.
S predlaganim projektom želimo nadaljevati komaj začeto raziskavo, s katero nameravamo to stanje preseči ter slovenske rokopise zgodnjega novega veka sistematično preučiti. V dosedanjem delu se je pokazalo, da v raznih arhivskih zbirkah po Sloveniji in v zamejstvu (Italija, Avstrija, Hrvaška) obstaja še več slovenskih rokopisnih besedil, ki jih literarna zgodovina nima v evidenci. Za te in mnoge druge, komaj znane rokopise ne vemo, kakšna besedila vsebujejo, kaj je njihova vsebina, kdo so njihovi avtorji itn. Gre za del slovenske literarne kulture, ki je do danes ostal v senci. Zato bomo naredili naslednje:
sistematično bomo preiskali možna nahajališča še neznanih rokopisov v Sloveniji in zamejstvu;
odkrite rokopise bomo opisali po enotni, mednarodno uveljavljeni metodi (TEI Guidelines) ter podatke objavljali v nastajajočem Registru slovenskih rokopisov (http://ezb.ijs.si/nrss/);
izbrana besedila bomo analizirali in objavili v znanstvenokritičnih izdajah na portalu eZISS (http://nl.ijs.si/e-zrc/);
v obstoječi spletni portal rokopisov bomo uvedli več izboljšav, pomemben bo zlasti modul s prepisi celotnih besedil, ki bo osnova za poznejše kritične edicije. Implementirali bomo procesiranje prepisov s pomočjo jezikovnih tehnologij za starejšo slovenščino, kar bo pomembno obogatilo uporabniško izkušnjo tako strokovnega kakor poljudnega bralca.
Predlagana literarnozgodovinska raziskava neznanih slovenskih rokopisov iz dobe med reformacijo in romantiko se močno opira na metode digitalne humanistike. Pri tem se projektna skupina opira na nemajhne dosedanje izkušnje z elektronsko obdelavo, analizo in prezentiranjem besedil ob doslednem upoštevanju mednarodnih standardov in dobre prakse. Ta pristop razvijamo v naši raziskavi zato, ker je po tej poti mogoče javnosti najbolj uspešno predstaviti raznolike vidike doslej neznanih slovenskih rokopisov, jih strokovno osvetliti in na svetovnem spletu odpreti najširši recepciji slovenističnih ter slavističnih študij.
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek projekta k slovenistični literarni vedi in z njo povezanim humanističnim disciplinam je razviden iz naslednjih dosežkov. Raziskali, digitalizirali, prepisali in objavili smo obsežen sklop rokopisnega gradiva, ki je javno dostopno na spletnem portalu Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja – NRSS (http://ezb.ijs.si/nrss/). Že ti rokopisi, predstavljeni z analitičnimi opisi, faksimili in diplomatičnimi prepisi, imajo pomembno znanstveno relevanco, saj v bistveni meri spreminjajo besedilno bazo slovenske baročne književnosti, s tem pa na novo določajo oz. širijo meje, v okviru katerih lahko nove raziskave slovenske literature, bodisi pregledne bodisi specialistične, sploh potekajo. V tem pogledu so še posebno relevantne znanstvenokritične izdaje, ki jih postopoma objavljamo na portalu eZISS (http://nl.ijs.si/e-zrc/). Še zlasti tri izdaje – Paglovčevega rokopisa Cantilenae variae kot vrha slovenskega baročnega pesnjenja, izdaja Poljanskega rokopisa kot najobsežnejšega nosilca besedilne preoddaje iz skupine rokopisov vita Christi in izdaja Kapelskega pasijona kot nosilca najstarejše slovenske dramatike iz 17. in 18. stoletja – pomembno dopolnjujejo podobo slovenske baročne književnosti s celotno triado knjižnih del lirike, epike in dramatike. Delo z edicijami je dalo tudi kakovostne metodološke nasledke: v večletnem procesu smo izoblikovali jezikoslovna načela, po katerih je moč baročna besedila kritično redigirati, da po eni strani ohranijo svojo prvotno historično in narečno glasovno podobo, po drugi pa so dostopna za branje široki javnosti. Načela bodo prvič objavljena v izdaji Poljanskega rokopisa in jih štejemo za pomemben prispevek slovenistiki. Enako velja za metodo, po kateri je sestavljeno besedišče Poljanskega rokopisa kot metodološko zglednega slovarja v okviru kritične izdaje. Za literarne vede in jezikovne tehnologije je pomembna tudi tehnološka infrastruktura projekta. Z manjšimi predelavami je zmožna sprejeti še vrsto podobnih projektov, denimo za specializirane raziskave tiskov, fotografij idr. besedilnih ali grafičnih dokumentov. Navzven jo uporabnik vidi kot portal NRSS, navznoter pa jo odlikuje tesna prilagojenost tehnoloških struktur in rutin konceptom literarnih in jezikoslovnih študij in je primerna za nove podobne zbirke in raziskave v literarnih vedah. Projekt je obogatil infrastrukturo slovenistične literarne vede tudi z novo knjižno zbirko Dela starejšega slovenskega slovstva. Zasnovana je kot podzbirka v okviru krovne serije Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, namenjena pa je starejšemu slovstvu, ki ga objavljamo v elektronskih kritičnih izdajah, v tej zbirki pa bo lahko izšel njihov kritični prepis, namenjen širši publiki, in znanstveni aparat izdaje. Prva knjiga nove podzbirke Zbranih del je prav Kapelski pasijon, še v letu 2017 pa izide tudi edicija Poljanskega rokopisa. Raziskovanje rokopisov starejšega slovenskega slovstva je vodjo projekta prek so-mentorstev povezalo s pedagoškimi dejavnostmi Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Univerze v Ljubljani. Tako je leta 2016 Oddelek za slovenistiko sprejel predlog vodje projekta, da bi slovenistično znanstveno konferenco, simpozij Obdobja, v letu 2017 namenili temi slovenskih rokopisov od prvih začetkov do izteka dolgega 19. stoletja. Raziskava rokopisov je tako zaradi zanimivosti in novosti odkritega gradiva iz ožje projektne skupine prešla v širši krog slovenističnih raziskovalcev, ki se zbirajo na simpoziju Obdobja kot svoji osrednji znanstveni konferenci.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt »Slovensko slovstvo v neznanih rokopisih med reformacijo in romantiko« je s temeljnimi raziskavami in objavami rokopisnih besedil na spletnem portalu NRSS (http://ezb.ijs.si/nrss/) pomembno obogatil vednost o slovenski književnosti baročne dobe. S tem je okrepil zavest o neprekinjeni tradiciji književnega ustvarjanja v slovenskem jeziku od protestantske dobe 16. stoletja prek baročne dobe 17. in 18. stoletja v novejši čas. Zavest o nepretrgani kontinuiteti slovenske književnosti skozi skoraj pet stoletij je za Slovence danes prav tako pomembna kakor nekdaj. Znanstvena izdaja »Slovenske oporoke in prisežna besedila o oporokah (1671–1850)«, javno dostopna v elektronski obliki (http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:oporoke/VIEW/), bo podobno kot druge naše izdaje zanimiva tako za lokalno prebivalstvo, omenjeno v objavljenih listinah, kakor za širši šolski in akademski pouk o rabi slovenščine v uradnih besedilih. Druge edicije vsaka na svoj način bogatijo in dopolnjujejo podobo slovenskega literarnega izročila. Kar zadeva pomen rezultatov tega projekta za Republiko Slovenijo velja posebej omeniti znanstvenokritično izdajo »Kapelski pasijon«. Izdaja dokazuje, da so na Koroškem v Železni Kapli v 18. stoletju, verjetno pa že prej v 17. stoletju, uprizarjali obsežno dramsko igro v slovenskem jeziku kot osrednjo prireditev, ki je obdajala velikonočno praznovanje celotne župnije Železna Kapla s pripadajočimi zaselki od velikega četrtka dopoldan do velikonočnega ponedeljka. S tem je izpričano, da imajo koroški Slovenci poleg izročila slovenskega jezika tudi večstoletno tradicijo literarne in celo gledališke kulture. Državni organi Republike Slovenije bi morali ta dejstva upoštevati, kadar se s predstavniki avstrijske države pogovarjajo o pravicah slovenske narodne skupnosti v Avstriji, kot argument, ki dokazuje dolgo jezikovno, literarno in dramsko izročilo Slovencev na avstrijskem Koroškem. Ne nazadnje bi država Slovenija morala imeti interes, da se Kapelski pasijon kot eminentno baročno dramsko besedilo, ki je v več pogledih podobno Škofjeloškemu pasijonu, v nekaterih vidikih pa ga presega, uprizori na odru. Prav kakor Škofjeloški pasijon bi tudi Kapelski pasijon lahko ob dobri organizaciji gledališke predstave in podpori lokalne skupnosti postal znamenita prireditev, ki bi s svojo arhaično, še v marsičem srednjeveško, toda pristno in sugestivno ubeseditvijo velikonočne skrivnosti pritegovala široko publiko od blizu in daleč. Takšna prireditev bi lahko močno združevala Slovence na severni in južni strani Karavank, krepila čezmejno sodelovanje, predvsem pa koroške Slovence povezala z njihovim kulturnim osredjem v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
