Projekti / Programi
Med politiko in etiko: K novi svetovni kulturi gostoljubja in nenasilja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H001 |
Humanistične vede |
Filozofija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
intersubjektivnost, etika nenasilja, etika gostoljubja, medkulturna filozofija, filozofija religije, religijska etika
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlog raziskave poskuša biti izviren prispevek k novi teoriji intersubjektivnosti in pri tem temelji na interpretacijah in primerjavah ključnih zahodnih filozofov in različnih svetovnih filozofov, interpretiranih in primerjanih skozi prizmo medkulturnosti. Cilj in pomen tega projekta je v tem, da vzpostavlja povsem novo platformo za filozofsko mišljenje intersubjektivnosti in interkulturnosti ter da sodobno filozofijo prebuja k bolj občutljivemu pristopu, kakršen je v našem času potreben. Projekt je prelomnega pomena, ker raziskovanje na področju filozofije in etike doslej še ni ponudilo etične teorije nenasilja, ki bi po eni strani temeljila na ključnih osebnostih intersubjektivne etike in po drugi strani na ključnih interkulturnih besedilih o tematiki različnih kulturnih, filozofskih in religijskih kontekstov. V prvem delu bo predlagani projekt pristopil k problemu različnih ravni nasilja, ki so inherentno prisotne v številnih zahodnih filozofskih pristopih k etiki in politični filozofiji. Ob tem bo projekt kritično preučil ključne teorije in teoretike nasilja, da bi na podlagi tega lahko nakazal, da je iskanje nove platforme mišljenja nenasilja mogoče začeti prav v domeni pojma etične intersubjektivnosti (kot so ga razumeli Levinas, Derrida, Luce Irigaray in drugi). V luči tega cilja bo projekt vpeljal koncept gostoljubja kot most do nove etike intersubjektivnosti. Z analizo izbranih filozofskih diskurzov iz različnih svetovnih kultur in filozofij (judovstvo, krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, jainizem, daoizem, konfucijanstvo) bo projektna skupina oblikovala predlog za možno novo svetovno kulturo gostoljubja in nenasilja, ki bo ponujala možnosti za reševanje konfliktov na osebni, družbeni in politični ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Kot je bilo napovedano v povzetku projektne prijave, je bil cilj projekta povezati in poglobiti raziskovanje na področju filozofije in etike ter medkulturnih študijev ter na preletu omenjenih področij ponuditi novo teorijo gostoljubja kot nenasilja. Projekt je pomemben za znanost v tem, da je po eni strani utemeljil nov pristop k intersubjektivni etiki in po drugi strani preko nekaterih ključnih medkulturnih tematik ponudil izvirno tematizacijo etike nenasilja ter gostoljubja. Raziskave so obenem povezave dva vidika obravnav gostoljubja: najprej v okviru etike intersubjektivnosti, kjer so bili predstavljeni in analizirani pristopi z vidika evropske in ameriške filozofije (Feuerbach, Mead, Derrida, Irigaray, med drugimi). Po drugi strani smo z analogno analizo predstavili medkulturne vidike obravnav intersubjektivnosti. Tu so bile ključnega pomena za znanost nova krščanska ekofeministična etika gostoljubja, nadalje izvirna tematizacija čezvrstnega gostoljubja (tema, ki je nakazana že pri Derridaju in Irigarayjevi, je bila razvita v novo etiko čezvrstnega gostoljubja in nenasilja), v okviru azijskih filozofij pa smo prek kritične analize Tagorejeve etike in politike gostoljubja na eni, ter koncepta čuječnosti na drugi strani, premislili vprašanje o prostoru nasilja in nenasilja. Monografiji ("Poesis of Peace": Routledge ter "Mišljenje nasilja": Annales), ki smo ju izdali, tako predstavljata nove tematizacije prepleta gostoljubja in nenasilja skozi etiko in medkulturno filozofijo tako v mednarodnem kakor v nacionalnem prostoru. V okviru projekta smo izvirno razvito etiko gostoljubja - ki ponuja možnost preseganja logik izključevanja, nasilja, nepravičnosti, ipd. - umestili tudi v okvir modelov globalne etike in globalne pravičnosti, ki predstavljajo osrednje osi razprav v moralni in politični filozofiji v zadnjih desetletjih (Singer, Sen, Appiah, Nussbaum, Pogge, idr.) ter jo približali kozmopolitski etiki.
Pomen za razvoj Slovenije
Znanstveno polje, na katerem se srečata pojma gostoljubja in nenasilja, v Sloveniji do sedaj ni bilo sistematično pokrito. Gostoljubja in zgodovinskega razvoja tega koncepta so se sicer sporadično lotevali raziskovalci znotraj drugih tematskih okvirov – predvsem študij turizma, pri čemer je šlo večinoma za ožji pomen tega termina. V slovenskem prostoru je bilo objavljenih tudi nekaj preglednih in/ali historičnih predstavitev gostoljubja (M. Skok in S. Slapšak). K nenasilju je raziskovalno pristopalo večje število parcialnih in večinoma aplikativnih študij s področja pedagogike, socialnega dela, psihologije in psihoterapije idr., v domeni filozofije in religiologije pa razen analiz gandijevskega modela (npr. A. Ule) sistematičnih študij teh pojmov občutno primanjkuje. Zato je raziskovalni projekt želel analizirati bolj kompleksno razumljeni pojem gostoljubja v njegovem najširšem pomenu, ga bistveno povezati s filozofsko in religiološko interpretiranim pojmom nenasilja ter s tem v slovenski prostor prinesti sistematične filozofske in interdisciplinarne raziskave tega problemskega polja. Ravno v času, ko Evropa zapira svoje meje pred t. i. ekonomskimi migranti in begunci, je tovrstna kritična misel, ki predira sodobne nacionalne politične ontologije, izjemno pomembna. V okviru projekta so nastali številni znanstveni in strokovni članki, monografije in zborniki, člani projektne skupine so s svojimi intervencijami sodelovali v številnih medijskih dogodkih (radio, TV, časopisi) ter tako prispevali na znanstven in strokoven način k razpravi o gostoljubju ter etiki nenasilja. V okviru projekta je nastala monografija "Mišljenje nasilja", ki na izviren način obravnava tako gostoljubje kakor nenasilje v širšem medkulturnem smislu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
