Projekti / Programi
Medsebojna povezanost usvajanja dvojine in usvajanja števil kot pokazatelj (ne)povezanosti jezika in mišljenja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Usvajanje jezika, usvajanje števil, usvajanje dvojine, povezava med jezikom in mišljenjem oz. drugimi kognitivnimi sposobnostmi
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani projekt preučuje povezanost usvajanja slovnične kategorije dvojine in usvajanja števil pri slovensko govorečih otrocih različnega narečnega ozadja, in splošneje, povezanost usvajanja neke slovnične kategorije in njenega korelata v nejezikovni kogniciji ter morebitnih vplivov obstoja določene slovnične kategorije pri govorcu na razvoj nejezikovnih kognitivnih sposobnosti. Glavni cilj raziskave je odgovoriti na dve povezani vprašanji o povezavi med jezikom in mišljenjem oziroma drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Prvo vprašanje je, ali lahko prisotnost slovnične kategorije v jeziku vpliva na splošne kognitivne sposobnosti, in če lahko, kolikšna izraženost te kategorije je minimalno potrebna, da do tega pride. Drugo vprašanje je, ali obstaja povezava med človekovo jezikovno in matematično zmožnostjo. Gre za vprašanja, ki so za jezikoslovje in širše kognitivne znanosti trenutno nadvse relavantna.
Večina predhodnih raziskav je bila narejena na angleško govorečih otrocih, prav vsi pa so bili narejeni na otrocih, ki odraščajo v jezikovnem okolju z le dvema slovničnima številoma, ednino in množino. V kolikor ima jezikovno okolje olajševalni učinek na otroka glede usvajanja števil oziroma nejezikovnih kognitivnih sposobnosti nasploh, bi za jezik, ki ima poleg ednine in množine še dvojino, pričakovali opazen vpliv na usvajanje števil. Predlagani projekt gleda ravno na to, ali ima obstoj tretje vrednosti za slovnično število, torej dvojine, vpliv na hitrost usvajanja števil oz. številskega sistema.
V luči teh ciljev nudi slovenščina idealno okolje za takšno raziskavo tudi zaradi svoje narečne raznolikosti. Kakor je opisano v Jakop (2008a/b), izražajo najbolj zahodna narečja precej manj slovnične dvojine od osrednje in vzhodnoslovenskih narečij. Glede na veliko narečno raznolikost slovenščina torej ponuja edinstven testni poligon, saj v tako rekoč identičnem kulturnem okolju otroci odraščajo v dveh oz. več relevantno različnih jezikovnih okoljih: takem, ki dvojino ima, in takem, ki dvojine skorajda nima. Vpliv dvojine na hitrost usvajanja številskega sistema je torej najlažje preverljiva ravno s primerjanjem hitrosti usvajanja številskega sistema pri otrocih v dvojinskem in otrocih v nedvojinskem narečju
Pomen za razvoj znanosti
Jeziki se razlikujejo glede tega kako slovnično označujejo število (npr. na samostalnikih, glagolih itd.). Sprva smo vpliv teh razlik na hitrost učenja številk - recimo ena, dva, tri - lotili s testiranjem otrok, ki usvajajo slovenščino in saudsko arabščino, ki ločujeta ne le med ednino in množino - razlikovanje, ki je poznano tudi v angleščini - temveč poznata tudi posebno slovnično število, dvojino (za označevanje množic z dvema elementoma). Ugotovili smo, da učenje dvojine vpliva na otrokovo usvajanje številk v obeh jezikih v primerjavi z angleščino. Otrok, ki poznajo številko 'dva', je v dvojinskih jezikih precej več kot v angleščini. Slovenski otroci so bili nadalje hitrejši pri usvajanju številke 'dva' kot angleško govoreči, četudi so bili v povprečju slabši pri naštevanju številskega zaporedja. Sklenili smo, da četudi je izpostavljenost štetju pomembno pri učenju pomena številk, je ravno tako zelo pomembno, da otroci te številke slišijo izven običajnih seznamov, v običajnih jezikovnih števniških strukturah. Ker je prva študija primerjala otroke odraščajoče v dveh popolnoma različnih kulturnih okoljih, smo se odločili pripraviti novo študijo, ki bi se tej pomanjkljivosti izognila. V drugo smo testirali štiri skupine kulturno popolnoma primerljivih otrok, ki vsi hodijo v vrtce po Sloveniji, razlikujejo pa se le po narečju svoje neposredne okolice. Konkretno smo primerjali otroke, ki odraščajo v narečjih z dvojino (Ljubljana, Slovenska Bistrica), in otroke, ki odraščajo v narečjih brez dvojine (Nova Gorica, Metlika). Raziskava je potrdila, da prisotnost dvojine pomaga otrokom pri usvajanju pomena številk 'ena' in 'dva'. Ti rezultati podpiraj idejo, da se učenje številk zanaša na vsebino, podobno tisti, ki je osnova za učenje slovničnega števila in da je torej matematično znanje vzpostavljeno na osnovi s koncepti, ki nastanejo spontano v naravnem človeškem jeziku, tudi v odsotnosti formalnega učenja številk.
Pomen za razvoj Slovenije
Tekom projekta smo vzpostavili tvorno sodelovanje s psihologi iz Kalifornijske univerze v San Diegu, Skidmore kolidža in univerze Wesleyan, s katerimi tudi po koncu projekta še vedno izvajamo skupne raziskave. Naše sodelovanje je prešlo meje označene s tematiko konkretnega projekta, saj planiramo sodelovanje tudi pri drugih projektih, ki jih trenutno izvajamo (Študija kognitivnih temeljev hierarhije funkcionalnih projekcij v samostalniški zvezi). To velja za oba projektna partnerja. Tako skupina iz Ljubljane kot skupina iz Nove Gorice sodelovanje s partnerji iz San Diega nadaljujeta po končanem projektu. Projekt se je pokazal za pomembnega tudi kot generator dodatnih idej za raziskave, saj smo tekom izvajanja oz. že zaključevanja tega projekta prišli do cele vrste novih raziskovalnih vprašanj, ki se jih sedaj lotevamo (recimo raziskava pragmatičnega vidika pomena dvojine). Rezultati projekta so bili zelo odmevni, predvsem objava v prestižni reviji Proceedings of the National Academy od Science in so nam (tako posameznikom, kot skupini, inštituciji in državi) prinesli nekaj dodatne prepoznavnosti, kar se lahko vidi tudi potem, da smo člani projektne skupine prejeli povabilo za sodelovanje v planiranem obsežnem zborniku o slovničnem številu, ki naj bi izšel pri Oxford University Press. Prepoznavnost naše skupine znotraj Slovenije pa se lahko meri po številnih medijskih odzivih po objavi članka v PNAS in po podeljeni Zoisove plaketi članu naše projektne skupine. Ker smo ugotavljali medsebojne povezave med poznavanjem pomena števil in drugimi jezikovnimi znanji, bi rezultati našega projekta lahko bili uporabni tudi za pisce vrtčevskih kurikulov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
