Projekti / Programi
Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
mladi, slovensko zamejstvo, Slovenija, kultura, družba
Raziskovalci (10)
Organizacije (4)
Povzetek
Predlagani projekt Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti in sodobni izzivi izraža strokovno spoznanje raziskovalcev slovenskega zamejstva in tematike slovenstva nasploh, da so mladina, mladi osrednje vprašanje aktualnega zgodovinskega trenutka vsakega od štirih slovenskih zamejstev v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski. S slovenskim zamejstvom v prostorskem smislu opredeljujemo sklenjen namišljen, neviden, izmuzljiv, v mnogo čem neenak pasovni obroč, ki obkroža historično večinsko slovensko poselitveno ozemlje, in v človeškem smislu ljudi (in generacije mladih) kot (domnevne) pripadnike slovenske narodne skupnosti. Ugotavljene so že objektivne razlike med posameznimi zamejstvi, ki se glede slovenstva mladih nanašajo tako na njih same kot na družbeno okolje, v katerem živijo. Pojav slovenstva med mladimi v Avstriji in Italiji je znatno močnejši in širše razprostranjen, bolj artikuliran. Na Hrvaškem je slovenstvo v smislu manjšinskega položaja narodnostne skupnosti v zadnjih dveh desetletjih sploh nov družbeni pojav. Na Madžarskem gre za izrazito ruralno strnjeno etnično manjšinsko območje, kjer pa je slovenstvo pod močnim družbenim vplivom še bližine z Avstrijo. Tematika mladih v slednjih dveh skupnostih ni doživela še nobene posebne raziskave, kar naj bi poskušali s tem projektom delno nadoknaditi.
V svojih osrednjih projektnih usmeritvah predlagana raziskava izhaja iz koncepta kompleksnih vplivov sodobnega družbenega ozadja na mlade in na položaj mladih znotraj slovenske manjšine v vseh štirih obravnavanih zamejstvih. Na podlagi rezultatov nekaterih že opravljenih raziskav kakor tudi raziskovalnega dela za potrebe tukajšnjega projekta, bo raziskava z izbranimi metodološkimi prijemi kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja v svojem empiričnem delu slonela na izvirno izdelanem raziskovalnem modelu. Ta model bomo zgradili s specifičnimi interdisciplinarno izbranimi spremenljivkami, ki jih bomo v prvi fazi raziskave uporabili tako za deskriptivno kot primerjalno analizo obravnavanih vidikov tematike mladih (v zamejstvu, med zamejstvi) in v drugi fazi za poglobljeno iskanje vzročne povezanosti med spremenljivkami. Raziskovalni model bo naslonjen na vsebine, ki močno vplivajo na etničnost mladih, na vključevanje mladih v družbeno življenje, na njihov odnos do večinskega etničnega okolja države bivanja in odnos do države matičnega naroda ter odnos teh okolij do mladih. Oblikovali smo naslednje tematske sklope/vidike, ki naj nam omogočijo dosego zastavljenih projektnih ciljev: vključevanje v družbene, socialne in kulturne organizacije / družbeno participacijski vidik; raba jezika v družini in javnosti, prvi/drugi jezik, jezikovna zmožnost / jezikovni profil mladih; odnos in stališča ter interakcija mladih do večinskega etničnega okolja, do manjšine in do države matičnega naroda (R Slovenija) et vice versa / družbene relacije med mladimi in okoljem; stališča in percepcije mladih do globalizacije, integracije, mobilnosti in doživljanja slovenstva / vrednostne orientacije mladih.
Znotraj vrednotenja etničnosti pri mladih in med njimi bomo preverjali, na primer, ali imajo »narodna pripadnost«, »materni jezik« oz. »skrb za razvoj lastne manjšinske skupnosti« (še vedno) temeljni pomen znotraj vrednostnega sistema mlajših pripadnikov obravnavanih manjšin, ali pa se slednji, spričo izpostavljenosti vse bolj razširjenim globalizacijskim, individualističnim in potrošniškim vplivnim modelom, ki jih ponuja današnja družba, pomikajo v ozadje morda celo izginjajo.
Za pripravo uspešnega raziskovalno-metodološkega instrumenta bo potrebno posebno pozornost posvetiti strukturiranju vzorca mladih (starost, spol, izobrazba, šolanje, socialno-ekonomski status itd.). Premišljeno izdelani vzorec bo omogočil primerljivost med posameznimi zamejstvi, kar je eden od najpomembnejših vidikov predlaganega projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen rezultatov projekta Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi je za razvoj znanosti večstranski, osredotočili se bomo samo na nekatere pomembnejše pomenske vidike. Najprej, družbeno področje mladih ni bilo nikoli znanstveno-raziskovalna tematika slovenskega zamejstva kot celote. V zadnjih dveh desetletjih so opravljene nekatere raziskave o mladih v italijanskem zamejstvu, manj v avstrijskem, prav nobene raziskave mladih pa nista bili deležni slovenski zamejstvi na Madžarskem in na Hrvaškem. Enako pomembno je dejstvo, da je bil to prvi znanstveno raziskovalni projekt, ki je zajel obravnavo neke tematike v celotnem slovenskem zamejstvu, ki je s tem projektom tudi celovito vsebinsko definirano. Hkrati je pionirskega značaja tudi projektna raziskovalna kadrovska struktura, saj je šlo za sodelovanje osrednje slovenske znanstvene ustanove in vseh treh slovenskih zamejskih znanstvenih inštitutov, deset sodelujočih kolegic in kolegov, ob narodnostni tematiki že izkušenih raziskovalcev, pa je pokrivalo večino zadevnih disciplinarno-metodoloških pristopov v raziskovanju narodno-manjšinskih vprašanj. Temeljni strokovni profil in bogata predznanja ter empirične raziskovalne izkušnje sodelujočih raziskovalcev so omogočil aplikacijo znanj in metod sociologije, etnologije, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja, statistike, zgodovine, prava, politologije, antropologije, socialne psihologije. Že ob začetku raziskovanja se je raziskovalna ekipa projekta zavedala kompleksnosti in vsebinske širine tematike narodnostnih in narodnostno-manjšinskih vprašanj, zato smo raziskovalci kolikor je bilo mogoče ustrezno naravnavali in oblikovali svoje raziskovalne pristope in jih aplicirali z dodatno strokovno senzibilnostjo in človeško pozornostjo, ki sta nujni zlasti ob neposrednem komuniciranju s populacijo mladih. Ker so postopki anketiranja in intervjuvanja kot bistveni empirični terenski del raziskave potekali na ozemlju zunaj Republike Slovenije, je bilo treba upoštevati določena pravila v komunikaciji z institucijami sosednjih držav, oz. kdaj pridobiti tudi nekatera dovoljenja staršev za sodelovanje njihovih še nepolnoletnih otrok v raziskavi. V vsebinskem pogledu se je raziskava podrobno ukvarjala z večino tematskih vidikov, ki opredeljujejo življenje sodobne mladine nasploh, pri čemer so dosežena mnoga nova znanja o tako o mladih kot o vsaki od štirih slovenskih manjšin v sosednjih državah. S primerjalnimi metodami je raziskava ugotavljala sorodnosti in razlike v razmišljanjih in ravnanjih med mladimi v zamejstvih in zunaj njih, v večinskem etničnem okolju vsake od sosednjih držav, v Sloveniji in širše v Evropi. Še posebej se je posvetila številnim različnim komparacijam med zamejstvi samimi. Ob delu na projektu smo raziskovalci razvili ustrezno metodologijo za raziskovanje tematike mladih v narodno-manjšinskih okoljih, ki je aplikativna za naslednje sorodne raziskave ne samo slovenskega zamejstva temveč tudi podobnih tematik narodno-manjšinskih vprašanj v drugih evropskih narodno-manjšinskih družbenih kontekstih. Bistveni pomen projektnih rezultatov sodelavci projekta vidimo v pripravi monografskih publikacij, ki so v danem trenutku v že visoki stopnji izdelave in naj bi bili v klasični knjižni obliki natisnjeni še v prvi polovici leta 2017 kot štiri monografski zvezki s sledečimi vsebinami: splošni položaj, družbena participacija, jezikovni profil in identifikacijski procesi mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni kadrovski gremij štirih inštitutov, Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in vseh treh slovenskih zamejskih znanstvenih inštitutov, Slovenskega znanstvenega inštituta in Inštituta Urban Jarnik iz Celovca (Avstrija) ter Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta (Italija), se je že leta 2012 složno odločil za skupno raziskavo tematike mladih (med 15. in 29. letom) v slovenskem zamejstvu. Odločitev je temeljila na spoznanju dejanske visoke relevantnosti te tematike za slovenstvo, saj so mladi tisti, ki ne le soooblikujejo narodno skupnost, temveč jo v sedanjosti sami odločilno usmerjajo in jo bodo prav oni v prihodnosti tako ali drugače določali. Zato smo skrbno načrtovali in pripravljali prijavo projekta Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Glavni namen in cilj projekta je bil z raziskovanjem, proučevanjem, ugotavljanjem, povzemanjem in primerjanjem čim več relevantnih družboslovnih (uradni status in dejanski položaj slovenske manjšine) in kulturoloških (materni jezik, izobraževanje, društveno samoorganiziranje, vrednote) kazalcev podati podobo mlade generacije v sosednjih državah, ki jo v neki meri in na nek način opredeljuje pripadnostna vez s celotno kulturo slovenstva. Pri vsem tem smo skušali upoštevati kot metodološko izhodišče dejansko družbeno stanje skupaj z nenehnimi spremembami. Slednje generirajo, po eni strani, procesni trendi narodnostno izničujočih globalnih razsežnosti in, po drugi strani, geopolitična regionalna vključenost vseh štirih slovenskih zamejstev, skupaj z državo večinskega slovenstva v integracijsko sfero Evropske unije, ki načeloma podpira ohranjanje narodnostnih/kulturnih in jezikovnih raznolikosti. Ugotavljali smo, kako družbena stvarnost vpliva na sprejemanje, ohranjanje, razvijanje oziroma na opuščanje elementov etnične identitete mladih v vsakem od slovenskih zamejstev. Razlike v dejanskem stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, ki so rezultat različnih zgodovinskih, pravnih in političnih ter zlasti tekočih gospodarskih in sedanjih demografskih dejavnikov, se še posebej odražajo in kažejo v stališčih do lastne etnične identitete. Kontekst zamejske narodne skupnosti pa je tisti referenčni družbeni okvir, znotraj katerega poteka identifikacija mladih s slovenstvom in nastaja, se gradi ter spreminja samopodoba mladih kot integralnega dela te skupnosti. Tako je potrjena izhodiščna hipoteza projekta o znatno močnejši in stabilnejši prisotnosti slovenstva med mladimi v italijanskem in avstrijskem zamejstvu oz. izrazito šibkejšem in delno usihajočem med mladimi v madžarskem in hrvaškem slovenskem zamejstvu. Spoznavali smo, identificirali, analizirali podobnosti in razlike med mladimi v vsakem od štirih zamejstvu, pri čemer se je primerjalni pristop nanašal na izbrane vidike: kako so mladi vključeni v kulturne, družbene, socialne aktivnosti, kakšna njihova jezikovna dejavnost na individualni in institucionalni ravni, zaznavali kakšne so njihove percepcije in stališča do jezika, kulture, do lastne etnične skupnosti in do države, v kateri živijo. Rezultati analize izbranih spremenljivk so pokazatelj stanja slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem in pokazatelj trendov, ki jih je mogoče upoštevati pri načrtovanju in oblikovanju politik, ki vodijo v ohranjanje slovenske manjšine, v njeno moč in njeno enakopravno vključevanje v družbeno-ekonomsko življenje. Rezultati projektne raziskave bodo publicirani v štirih monografskih zvezkih, ki obravnavajo tematske celote: splošni položaj, družbeno participacijo, jezikovni profil in identifikacijske procese mladih v slovenskih zamejstvih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Delo na teh publikacijah bo končano v prvi polovici leta 2017. Vsaka od publikacij bo recenzirana, načrtovane so njihove predstavitve neposredno po izidu tako v Ljubljani kot v Trstu, Celovcu in v Zagrebu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
