Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeliranje neustaljenega stenskega trenja v hidravličnih cevnih sistemih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.13.07  Tehnika  Procesno strojništvo  Vodna moč 

Koda Veda Področje
T140  Tehnološke vede  Energijske raziskave 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
Ključne besede
hidravlični cevni sistemi, prehodi, neustaljen tok, stensko trenje, dušenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03923  dr. Anton Bergant  Procesno strojništvo  Vodja  2013 - 2016  392 
2.  05912  dr. Andrej Bombač  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2015  222 
3.  36852  Matic Cotič    Tehnični sodelavec  2015  23 
4.  32071  dr. Jurij Gregorc  Materiali  Raziskovalec  2013 - 2016  89 
5.  36237  Rok Mavrič  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2015 - 2016  10 
6.  31779  Jernej Mazij  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  38 
7.  16218  Marko Pečar  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2014 - 2016 
8.  03544  dr. Iztok Žun  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2013 - 2016  540 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.214 
2.  2836  LITOSTROJ POWER, družba za projektiranje, gradnjo elektrarn in izdelavo energetske ter industrijske opreme, d.o.o.  Ljubljana  2172836  473 
Povzetek
Stensko trenje in posledično dušenje v neustaljenem toku lahko v veliki meri ublaži ekstremne prehodne tlake v hidravličnem cevnem sistemu in tako neposredno vpliva na večjo varnost obratovanja. Sistemi krmiljenja cevovodov, kot na primer inverzni prehodni sistem za detekcijo puščanja kapljevine (okoljski vpliv) in umerjanje hrapavosti sten cevi (energijske izgube), zahtevajo modeliranje prehodov v daljšem časovnem obdobju; to pa v velikih primerih zahteva natančno modeliranje neustaljenega kapljevinskega trenja. Neustaljeno stensko trenje povzroči dodatne energijske izgube, ki izvirajo iz dvo-razsežne oblike profila pretočne hitrosti. Raziskali bomo lastnosti stenskega trenja v širokem pasu pretočnih struktur, ki bo zajemal pospešujoče, pojemajoče in oscilirajoče tokove. Glavni cilj raziskave bo razvoj in verifikacija modelov neustaljenega stenskega trenja za širok pas obravnavanih pretočnih struktur in prehodov v hidravličnih cevnih sistemih. Podrobno bomo raziskali in nadalje razvili dva modela neustaljenega kapljevinskega trenja, diskretni inercijski model in konvolucijski model. Postavljeni modeli bodo vgrajeni v algoritem za prehodne pojave v ceveh, ki bazira na metodi karakteristik. Razvite modele bomo verificirali z rezultati meritev v cevovodih malega in velikega premera. Meritve uporabljene v projektu je pridobil odgovorni nosilec projekta v mednarodnih ekperimentalnih raziskavah na laboratorijskih cevnih sistemih v Adelaidi in Delftu.
Pomen za razvoj znanosti
- poglobitev razumevanja fizike toka v hidravličnih cevnih sistemih med prehodi s posebnim poudarkom na lastnostih stenskega trenja - razvoj novih matematičnih modelov neustaljenega stenskega trenja v ceveh - rezultati raziskav so lahko uporabni tudi v naravoslovno-matematičnih (akustični tok) in medicinskih vedah (tok krvi v žilah)
Pomen za razvoj Slovenije
- novo razviti modeli neustaljenega stenskega trenja omogočajo projektiranje optimalnejših cevnih sistemov, večjo varnost v obratovanju in bolj zanesljivo krmiljenje v dobi eksploatacije (sočasna detekcija puščanja cevovodov) - zmanjšanje teže cevnih sistemov (optimizacija gradnikov) pomeni manjšo porabo materialov, energije za obdelavo ter obratovalnih stroškov - industrijska rast (nova znanja na področju načrtovanja in obratovanja cevovodov) - nova delovna mesta (nadaljevanje dolgoletne tradicije načrtovanja in izgradnje industrijskih cevnih sistemov) - varstvo okolja (učinkovito načrtovanje in izgradnja sistemov z obnovljivimi viri energije in sistemov za porabo naravnih virov)
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno