Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Reja merjaščkov ali imunokastracija: raziskave ukrepov za zmanjšanje vonja po merjascu in novih problemov kakovosti proizvodov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.03  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Etologija in tehnologija v živinoreji 

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
vonj po merjascu; skatol; androstenon; kakovost mesa; prehrana; tanin; imunokastracija; prašič
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08320  dr. Gorazd Avguštin  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  363 
2.  33232  dr. Nina Batorek Lukač  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  228 
3.  25025  dr. Maksimiljan Brus  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2015 - 2016  314 
4.  11233  dr. Marjeta Čandek Potokar  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2013 - 2016  794 
5.  11765  dr. Lijana Fanedl  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  109 
6.  09149  dr. Gregor Fazarinc  Veterina  Raziskovalec  2013 - 2016  204 
7.  18888  dr. Andrej Kirbiš  Veterina  Raziskovalec  2013 - 2016  218 
8.  23485  dr. Valentina Kubale Dvojmoč  Veterina  Raziskovalec  2013 - 2016  285 
9.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  331 
10.  25795  dr. Klemen Lisjak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  322 
11.  27890  dr. Maja Prevolnik Povše  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  260 
12.  20082  dr. Vida Rezar  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  351 
13.  00886  dr. Janez Salobir  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  653 
14.  29460  dr. Janko Skok  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2013 - 2016  132 
15.  19104  dr. Blaž Stres  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2015  380 
16.  08596  mag. Blaž Šegula  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  221 
17.  01364  dr. Dejan Škorjanc  Biotehnika  Raziskovalec  2013 - 2016  436 
18.  27589  dr. Martin Škrlep  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  353 
19.  31919  dr. Urška Tomažin  Živalska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  113 
20.  21399  dr. Andreja Vanzo  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2016  249 
21.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  445 
22.  27546  dr. Marjeta Žemva  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2013 - 2015  81 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.220 
2.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.953 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.290 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.972 
Povzetek
Kirurška kastracija pujskov je v prašičereji rutinska praksa, ki se izvaja kot preventivni ukrep za preprečitev neprijetnega vonja mesa po merjascu, ki se pojavi pri nekastriranih moških prašičih z nastopom pubertete. Ta praksa je podvržena močnim kritikam v EU in obstaja iniciativa, da se do leta 2018 postopno ukine. Pobuda za ukinitev kirurške kastracije, trenutno prostovoljna, je močno podprta s strani Evropske komisije (EC) kar dokazuje odločba o programu aktivnosti, ki jih bo EU finančno podprla (OJ EU 2011/C 243/06). Vendar pa je potrebno pred dokončno uveljavitvijo raziskati možne potencialne težave oziroma ukrepe za preprečevanje problemov povezanih s kakovostjo mesa. Pričujoči projekt je zasnovan tako, da bo odgovoril na nekaj, z znanstvenega in praktičnega vidika, pomembnih vprašanj povezanih z alternativami kirurški kastraciji, ki se bodo najbolj verjetno uveljavile v prašičerejski praksi, in sicer z rejo merjaščkov in imunokastracijo. Ukrepi za zmanjšanje spolnega vonja mesa po merjascu  (vzrok zanj sta substanci androstenon in skatol, ki se nalagata v maščobno tkivo nekastriranih moških prašičev) zadevajo tako genetske dejavnike kot tehnologijo reje (prehrana, higiena in zdravstveno stanje). Nivo androstenona je odvisen predvsem od spolne zrelosti (genotip), njegovo zmanjšanje z uporabo genomske selekcije se zdi možno, vendar je zahteven dolgoročni izziv. Prašičereja v Sloveniji poleg tega večji del uporablja uvožene genetske linije, zato so ti aspekti za nacionalne raziskave nekoliko manj urgentni. Projekt se bo zato osredotočil na možnost zmanjšanja vonja mesa po merjascu s pomočjo prehrane, natančneje na raziskavo potencialnega vpliva dodanega tanina v obroku prašičev. Zaradi vpliva taninov na prebavljivost beljakovin in njihovo interakcijo s črevesno mikrobioto je upravičena domneva, da bi ti lahko vplivali na presnovo skatola in s tem povezanega vonja mesa po merjascu, kar bo predmet raziskave v predlaganem projektu. Ker na to temo še ni literaturnih podatkov, predstavlja raziskava znanstveno izvirnost, ima pa tudi ekonomsko relevanco, saj je eden večjih proizvajalcev s taninom bogatih lesnih ekstraktov v svetovnem merilu slovensko podjetje (Tanin, Sevnica). Drugi cilj predlaganega projekta se nanaša na prehrano imunokastratov, ki so druga možna alternativa kirurški kastraciji. Imunokastrati predstavljajo 'nov tip' živali, za katerega obstaja veliko neodgovorjenih vprašanj povezanih s prehransko strategijo, s ciljem ohranitve merjascu podobnega rastnega potenciala in telesne sestave potem ko postane imunizacija učinkovita. V raziskavi zato načrtujemo preučevanje vpliva različnih nivojev energije v obroku imunokastratov. Če naj bi v bodoče reja merjascev postala prevladujoča praksa v proizvodnji svinjskega mesa, lahko pričakujemo tudi poslabšanje kakovosti mesa, ne samo zaradi večje nevarnosti za pojav neželenega vonja, temveč tudi zaradi slabše sposobnosti za zadrževanje vode, in slabše teksture (še posebej mehkobe) takega mesa. To je še ena hipoteza, ki jo bomo obravnavali v projektu s študijem etiologije fenomena na strukturnem in proteomskem nivoju. Velja še izpostaviti, da bosta obe alternativi, reja merjaščkov in imunokastratov preučevani z vidika predelave v 'kraški pršut' predvsem v povezavi z navzemanjem soli (vidik zdravja) in posledično kakovostjo proizvoda. Ob znanstveni izvirnosti pa ima ta del projekta tudi praktično vrednost zaradi pomembnosti izdelka 'kraški pršut' na nacionalni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt obravnava mnogo vprašanj, za katere še ni na voljo zadostnih znanstvenih dokazov in so zato originalna: • Dokazano je, da lahko z določenimi prehranskimi strategijami učinkovito zmanjšamo nalaganje skatola v maščobnem tkivu in s tem povezan vonj mesa po merjascu. V literaturi ni na voljo informacij o morebitnem vplivu taninov na nalaganje skatola in posledično vonj mesa po merjascu. Rezultati projekta kažejo na pomemben vpliv dodatka taninov v prehrani na mitozi in apoptozo v debelem črevesju in posledično tudi produkcijo skatola. • Imunokastrirani prašiči so nov "tip" živali, ki postopoma prihaja na trg (v nekaterih državah, kot so Nova Zelandija in Avstralija, je ta praksa v uporabi že nekaj let, medtem ko je bilo v Evropi cepivo registrirano šele maja 2009). Glavni cilj tega projekta je povezan s strategijo prehrane imunokastriranih prašičev in rezultati so pokazali da imajo imunokastrati drugačen metabolizem energije, kar je potrebno upoštevati v prehranski strategiji. • Pitanje merjascev se zdi v primeru prepovedi kastracije v bodoče najbolj sprejemljiva možnost v intenzivni prireji prašičev za trg svežega mesa v Evropi. Če bo reja merjascev postala prevladujoča praksa, potem bo lahko ogrožena kakovost svežega mesa (ne samo zaradi večje incidence spolnega vonja). Rezultati raziskave so pokazali razlike v proteomski sliki med merjaščki in kastrati in nakazujejo na večji proteolitični potencial merjascev. • Poskus v predelavi pršuta je odprl nekatere nove izzive in sicer ali se substance vonja po merjascu tekom predelave lahko zmanjšajo ter da je v primeru sušenih oziroma fermentiranih proizvodov, ki se jedo hladni, prekomerna proteoliza lahko senzorično celo bolj problematična od povečane koncentracije androstenona in skatola
Pomen za razvoj Slovenije
Kirurška kastracija pujskov je v zadnjem času postala ena izmed večjih skrbi industrije prašičjega mesa EU. Vzrok je v močni pobudi za prepoved te prakse, vzporedno s tem povečanem riziku za pogostejši problem vonja mesa po merjascu. Evropska komisija (EC) močno podpira pobudo za postopno prostovoljno ukinitev kirurške kastracije pujskov (gl. http://ec.europa.eu/food/animal/welfare/farm/initiatives_en.htm). Omenjena odločba in zaključeni (PIGCAS, ALCASDE, CAMPIG, CASTRUM) in tekoči projekti (IPEMA, ERA-NET SuSI), ki se financirajo s strani EC to potrjujejo. Preden pa pride do uveljavitve se morajo države članice pripraviti na predvidene spremembe. Trg že danes s tovrstnim mesom pritiska na cenovna razmerja (npr. merjasci na NL že danes v 50 % niso več kastrirani), Nemčija z letom 2019 prepoveduje kastracijo kot se izvaja danes. Zato je pomembno, da vsaka država članica izvaja raziskave v svojih rejskih razmerah (pasme, rejski pogoji v zvezi s prehrano, vhlevitvijo), se tako seznani z morebitnimi težavami in rešitvami za svoj sektor prireje. V Sloveniji ima problem dodatno razsežnost, saj naša država ni samozadostna in veliko prašičjega mesa na naš trg pride od drugod, predvsem iz najbolj konkurenčnih prašičerejskih držav. Zlasti za industrijo pršuta bi ukinitev kastracije lahko bila velik problem, saj ne uporablja domače surovine. To je tudi razlog, da projekt naslavlja omenjeno problematiko in da ga podpira pomemben proizvajalec pršuta v Sloveniji. Druga pomembna korist projekta se nanaša na testiranje dopolnitev prehrane prašičev s tanini. V Sloveniji imamo enega glavnih svetovnih proizvajalcev s taninom bogatih lesnih ekstraktov (http://www.tanin.si/), ki proizvaja tudi taninske krmne dodatke, zato so rezultati raziskave za njih zanimivi. Velja še omeniti, da bi uporaba nekastriranih živali za prirejo mesa predstavljala tudi manjše okoljsko breme zaradi njihove večje učinkovitosti, v tem smislu bodo rezultati študije še zlasti zanimivi v kontekstu različnosti tipov živali in obrokov. Pomen za slovensko gospodarstvo in družbo potrjuje tudi dejstvo, da je projekt sofinanciralo Ministrstvo za kmetijstvo in mesna industrija (Celjske mesnine).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno