Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.03  Družboslovje  Politične vede  Komunikologija 

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Deliberativna demokracija, deliberativni diskurz, javna sfera, skupinska deliberacija, parlament, stili navezanosti, stališča
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22286  dr. Metka Kuhar  Psihologija  Vodja  2013 - 2016 
2.  30964  dr. Boris Mance  Politične vede  Tehnični sodelavec  2016 
3.  35112  mag. Marjeta Novak  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2016 
4.  19074  dr. Gregor Petrič  Sociologija  Raziskovalec  2013 - 2016 
5.  27574  dr. Andraž Petrovčič  Sociologija  Raziskovalec  2014 - 2016 
6.  27578  dr. Andreja Vezovnik  Kulturologija  Raziskovalec  2015 
7.  36855  Mira Vončina    Tehnični sodelavec  2014 - 2015 
8.  30703  dr. Rok Zupančič  Politične vede  Raziskovalec  2013 - 2015 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957 
Povzetek
Izhodišča V sodobnih družbah se pojavlja vse večja potreba po usklajevanju in legitimiziranju različnih perspektiv. Namesto dialoškega iskanja konsenza še vedno prevladujejo polarizirajoči načini komuniciranja. Legitimiteta formalnih političnih inštitucij ter konvencionalne oblike politične participacije so v upadu, ob vse pogosteje javno izraženi potrebi ljudi po večjem vplivu na družbena dogajanja je izrazit manko pristopov, ki bi ljudi aktivneje vključevali v razprave o kompleksnih družbenih problemih. Vse več je akademskih in praktičnih pozivov k pomembnejši vlogi deliberacije, tako znotraj vladnih teles in drugih javnih institucij kot tudi v obliki neposrednega angažmaja državljanov v (organiziranih) neposrednih srečanjih. Bistvenega premika (še) ni, v veliki meri zaradi slabega razumevanja subjektivnih in intersubjektivnih (psiholoških) vidikov deliberacije. Opredelitev problema Predlagani projekt je prvenstveno usmerjen v raziskovanje komunikološko-psiholoških vidikov deliberacije. Ključni namen je prispevati k teoriji in praksi deliberativne demokracije z izboljšanjem razumevanja vpliva psiholoških dejavnikov na deliberativne procese in izide. To se zdi poseben izziv v Sloveniji kot posttranzicijski državi s sorazmerno kratko tradicijo demokracije in zgodovino unikatnega jugoslovanskega sistema samoupravljanja ter doslej akademsko in aplikativno nerazvitim področjem deliberativnih procesov. Cilji Ključni raziskovalni cilji so: 1. analiza doslej nepreverjenega vpliva dimenzij navezanosti na kakovost deliberacije in na pripravljenost transformirati in usklajevati stališča z drugimi v deliberativnem procesu; 2. analiza kakovosti deliberativnega diskurza na izbranih primerih deliberacije v dveh osrednjih tipih javne deliberacije: med politiki oz. predstavniki v formalnem institucionalnem kontekstu (državnem zboru, državnem svetu) in med državljani v neformalni javni sferi; 3. analiza vpliva ekspertnega facilitiranja na vpliv stilov navezanosti, na kakovost deliberativnega diskurza ter na pripravljenost na spreminjanje in usklajevanje stališč v deliberacijah v neformalni javni sferi. Raziskovalne metode Delo na projektu bo razdeljeno v dva modula. V prvem modulu bomo analizirali kakovost deliberacije v dvodomnem parlamentu na izbrane aktualne teme. V drugem modulu bomo analizirali kakovost deliberacije med državljani z istim osnovnim inštrumentom in na iste teme kot v prvem modulu, uporabili oz. razvili pa bomo tudi dodatne merske inštrumente (za merjenje skupinskih stilov navezanosti, stališč in samoocene individualne in skupinske deliberativnosti). Pri konceptualizaciji in operacionalizaciji deliberativnosti sledimo uveljavljenemu naboru osnovnih in razširjenih deliberativnih standardov po Indeksu kakovosti diskurza Bernskega centra za interdisciplinarne študije deliberacije. V skladu z najnovejšimi pozivi k analizi t.i. neracionalnih elementov, katerih prepričevalni učinek je pogojen s specifičnim kontekstom, v katerem se pojavljajo, bomo razvili lasten model za izvedbo dodatne diskurzivno-pragmatične analize razprav. Podatki bodo analizirani z ustreznimi multivariatnimi statističnimi metodami. Relevantnost Projekt izhaja iz vse večjega zavedanja, da morajo formalne in civilnodružbene inštitucije preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile neposredno vključevanje vseh družbenih skupin in posameznikov, ki jih dolgoročno in pomembno prizadevajo posledice odločitev, pa tudi zavedanja po nujnosti krepitve deliberativnih kompetenc vseh (potencialnih) akterjev v javni formalni in neformalni javni sferi zlasti v obdobju gospodarske in družbene krize. Projekt je primer medsektorskega povezovanja raziskovalne, politične in gospodarske sfere. Prispeval bo k odpravi pomanjkljivosti v procesih načrtovanja in vodenja deliberativnih procesov, tako prek poglobljenega razumevanja psiholoških in medosebnih značilnosti sodelujočih kot tudi posredovalnih praks.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi je bil z namenom raziskovanja komunikološko-psiholoških vidikov deliberacije razdeljen na dva dela. V prvem delu smo analizirali kakovost deliberacije v parlamentu – formalni javni sferi – kot osrednjem odločevalskem telesu v okviru razprav na tematiko Družinskega zakonika (DZak). V drugem delu pa smo analizirali vpliv facilitiranja ter stilov navezanosti na spreminjanje stališč v deliberativnih diskusijah v neformalni sferi na primeru diskusij učiteljev v osnovnih šolah o tematiki vzgojnega ukrepanja. Prvi del raziskave se je osredotočal na vpliv različnih institucij (Državni zbor, Državni svet ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora) ter v dosedanjih študijah redko naslovljenih dejavnikov, povezanih s posameznimi razpravljavci v parlamentarnih razpravah, na kakovost deliberativnega razpravljanja: od različnih institucionalnih vidikov (npr. v kateri fazi zakonodajnega postopka, katero institucijo so predstavljali posamezni razpravljavci itd.) do analize posameznih izjav (npr. ali razpravljalec izrazil naklonjenost ali nasprotovanje DZak, dolžina posamezne izjave, pojavnost izjave v specifični fazi zakonodajnega postopka). Za namen analize deliberativnosti diskurza parlamentarnih razprav smo pomembno nadgradili Indeks kakovosti diskurza (DQI) v ključnih dimenzijah (participacija, utemeljevanje, nespoštljivost) ter ga razširili kar se tiče alternativnih komunikacijskih oblik (pripovedovanje zgodb in deliberativna pogajanja). Nadgrajeni kodirnik bo na znanstveni ravni pomembno prispeval k nadaljnjim analizam kakovosti diskurza (parlamentarnih) razprav. Rezultati so potrdili pričakovano relativno nizko stopnjo deliberativnosti v slovenskem parlamentu, pri čemer je bila kakovost argumentacije v Državnem zboru in Državnem svetu višja v primerjavi z Odborom za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora. V drugem delu projekta pa smo se osredotočili na vpliv facilitiranja oziroma analizirali razlike med facilitirano in nefacilitirano skupino glede deliberativne kakovosti ter spreminjanja stališč. Opravili smo pregled teoretizacij ter raziskav o vlogi facilitiranja v deliberativnih razpravah ter identificirali različne tipe facilitiranja ter njihove učinke. Ugotovili smo, da se v okviru teorij deliberativne demokracije in operacionalizacij deliberacije poudarja pomen facilitiranja ter hkrati prepoznava potreba po empiričnih raziskavah vpliva različnih oblik facilitiranja v deliberativnih razpravah. Analizirali pa smo tudi vpliv psiholoških dejavnikov (npr. stilov navezanosti, izhodiščnih stališč ter skupinskih vplivov) samostojno in v povezavi s facilitiranjem na spreminjanje stališč ter samooceno deliberativne kakovosti tako pri posameznikih kot pri skupinah. V ta namen smo morali, upoštevajoč obstoječe merske inštrumente, razviti nove merske instrumente, in sicer za: samopercepcijo deliberativnosti posameznika in skupine, zadovoljstvo posameznikov s facilitiranjem in razpravo ter za merjenje diskusijsko-skupinskih stilov navezanosti. Te instrumente štejemo kot pomembne znanstvene prispevke za nadaljnje empirično preučevanje deliberacije. Rezultati, predstavljeni v znanstvenih člankih, ki so v recenzentskih postopkih, zapolnjujejo prepoznan manko testiranja vloge facilitiranja ter osebno in skupinsko psiholoških dejavnikov v deliberativnih diskusijah.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem kontekstu projekt Deliberativne diskurzivne prakse v slovenski formalni in neformalni javni sferi predstavlja pionirsko analizo kakovosti deliberativnega diskurza na izbranih primerih deliberacije v dveh osrednjih tipih javne deliberacije; med politiki oz. predstavniki v formalnem institucionalnem kontekstu (slovenski parlament: Državni zbor, Državni svet ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora) ter v neformalni javni sferi (deliberativne diskusije z učitelji OŠ o vzgojnem ukrepanju). Prvi del projekta po našem vedenju prinaša prvo analizo deliberacije na tematiko LGBTQ in hkrati tudi prvo analizo kakovosti deliberacije v slovenskem parlamentu s poudarkom na deliberativnih standardih, merjenih z Indeksom kakovosti diskurza. Rezultati so potrdili pričakovano relativno nizko stopnjo deliberativne kakovosti. Kvantitativna analiza je bila nadgrajena s kvalitativno analizo, ki je podrobneje pokazala način argumentiranja ter vsebino uporabljenih argumentov. Nasprotniki DZak razumejo istospolno usmerjenost kot nekaj nenaravnega, svoje argumente pa so gradili na esencializmu oziroma moralistično-verskih prepričanjih, biološko-determinističnih idejah ter nacionalizmu. Sklicevali so se predvsem na lastne strokovne vire, zdrav razum in večinska prepričanja v družbi. Zagovorniki DZak pa so se v svojih utemeljitvah sklicevali predvsem na pravniške ter sociološke in psihološke argumente ter vrednote liberalizma s poudarkom na toleranci, enakopravnosti, svobodi in človekovih pravicah. Projekt je tako ni prispeval izključno k znanstvenem preučevanju deliberacije, temveč tudi k vsebinski obravnavi LGBTQ tematike v kontekstu slovenskega parlamenta. Drugi del projekta se je poleg testiranja vloge facilitiranja ter vpliva različnih osebno in skupinsko psiholoških vidikov na deliberacijo skozi deliberativne razprave med učitelji OŠ vsebinsko osredotočal na tematiko vzgojnega ukrepanja. Na vsaki od trinajstih OŠ smo izvedli dve skupinski deliberaciji: eno facilitirano (to je izvajala profesionalna moderatorka s pomočjo posebej prilagojenih vodil) ter eno nefacilitirano. Vse izvedene razprave so bile deliberativne v smislu, da so sodelujoči v zadnjem delu razprave v svojih skupinah zbrali predloge o tem, kako bi jih lahko njihova šola, podporne institucije in tudi Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport (bolje) podprli pri vzgojnem ukrepanju. S priporočili, ki so jih oblikovali učitelji tekom razprav, smo seznanili vodstva šol ter poročali širši strokovni javnosti na različne načine, med drugim na konferenci Zavoda RS za šolstvo. V okviru projekta je bil organiziran tudi simpozij Strategije vzgojno-disciplinskega ravnanja učiteljev osnovnih šol, ki je združil več kot 20 ravnateljev, svetovalnih delavcev in učiteljev OŠ, ter drugih akterji na področju vzgoje in izobraževanja. V tem okviru drugi del projekta predstavlja praktično aplikacijo ideala deliberativne demokracije, ki se v slovenskem okolju sorazmerno redko manifestira v konkretni obliki. V okviru projekta pa je bil z namenom prepleta teorije in prakse ter povezovanja znanosti in gospodarstva organiziran tudi simpozij Dialog in deliberacija kot pristopa v podporo večdeležniškemu reševanju kompleksnih izzivov na družbeni, organizacijski, medosebni ravni. Simpozij je povezal teoretike in praktike dialoškega komuniciranja, deliberativnih in tudi drugih participativnih pristopov iz različnih disciplin ter omogočil medsebojne izmenjave in vzajemno učenje med raziskovalci, predstavniki političnih institucij ter gospodarskih in nevladnih organizacij. Hkrati projekt predstavlja tudi pomemben prispevek k razvijajoči se stroki facilitiranja v Sloveniji, saj smo tesno sodelovali z Društvom moderatorjev Slovenije ter razvili kriterije za ocenjevanje kakovosti facilitiranih procesov, ki neposredno pripomorejo k razvijanju bolj kakovostnih procesov facilitiranja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno