Projekti / Programi
Razvoj modelov za inteligentno upravljanje cestnih transportov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.04.04 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
Logistika |
Koda |
Veda |
Področje |
S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
Koda |
Veda |
Področje |
5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
logistika, storitve nad cestno infrastrukturo, GIS, GPS, pametna omrežja, velika podatkovja, velika omrežja, računalništvo v oblaku, algoritmi
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
19284 |
dr. Marko Boben |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
84 |
2. |
33477 |
dr. Jernej Bodlaj |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
14 |
3. |
33987 |
dr. Monika Cerinšek |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
21 |
4. |
24421 |
dr. Boris Horvat |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Vodja |
2013 - 2016 |
143 |
5. |
20269 |
dr. Iztok Kavkler |
Matematika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
59 |
6. |
34750 |
dr. Gašper Košmrlj |
Matematika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
19 |
7. |
34751 |
dr. Boštjan Kovač |
Matematika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
10 |
8. |
25662 |
dr. Rebeka Kovačič Lukman |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2014 |
190 |
9. |
26450 |
dr. Primož Lukšič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
96 |
10. |
32924 |
Damijan Omerza |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2013 - 2015 |
7 |
11. |
21658 |
dr. Alen Orbanić |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2013 - 2015 |
141 |
12. |
01941 |
dr. Tomaž Pisanski |
Matematika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
866 |
13. |
24270 |
dr. Jure Pražnikar |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
39 |
14. |
21555 |
dr. Marjan Šterk |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2013 - 2016 |
69 |
15. |
22354 |
dr. Jernej Tonejc |
Matematika |
Raziskovalec |
2014 |
13 |
16. |
04547 |
dr. Tatjana Zrimec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2015 - 2016 |
81 |
Organizacije (3)
Povzetek
V okviru aplikativnega raziskovalnega projekta želimo raziskati teorijo, tehnologije, primere dobre prakse in možnosti za postavitev sodobno zasnovane inteligentne logistične informacijske platforme v oblaku. Preko razvoja izbranih logističnih problemov želimo vzpostaviti prototip moderne, varne, zanesljive, fleksibilne in skalabilne platformne rešitve v računalniškem oblaku, ki bo predstavljala osnovo za izgradnjo novih obogatenih storitev v pametnih logističnih mrežah po modelu logistična infrastruktura kot storitev - LiaaS. Osredotočili se bomo na dva ključna ciljna sklopa:
(1) segmentacija uporabnikov in delov prometnega omrežja glede na različne kriterije za potrebe določanja ciljnih skupin v različnih kontekstih;
(2) optimiranje uporabe omrežja glede na različne omejitve in predznanja o dogajanju v omrežju v podobnem kontekstu.
Za naslavljanje teh sklopov bo potrebno razviti modele ustreznih kazalnikov za spremljanje prometnih tokov specifičnih prometnih skupin, hkrati pa identificirati, prilagoditi in razviti ustrezne predikcijske metode, znanja o velikih omrežjih in podatkovjih in nadgraditi orodja za upravljanje z geolokacijskimi podatki. Podatke bomo kombinirali z drugimi javnimi podatkovnimi bazami. Nad urejenimi in obogatenimi podatki se bomo ukvarjali z vprašanji obdelave velikih količin podatkov, anonimizacije, varnosti in obogatitve podatkovnih zbirk. Identificirali bomo nekaj primerov uporabe ter za njih raziskali in izvedli optimizacijske algoritme ter algoritme za vizualizacijo in analizo velikih količin podatkov, ki jih bomo implementirali v delujoče module platforme LiaaS. Raziskovali bomo na področjih logistike, računalništva v oblaku, matematičnega modeliranja, razvoja optimizacijskih algoritmov, strojnega učenja, analize in vizualizacije podatkov, lokacijskih storitev in mobilnih tehnologij.
Identificirane obogatene logistične storitve bomo omogočili na pametnih mobilnih napravah in OBU terminalih. Konkretni identificirani primeri uporabe so:
- Občinski vzdrževalci cest: sledenje, usmerjanje, optimiranje poti, izjemne situacije, nadgrajevanje baze omrežja;
- Zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo: informatizacija zbiranja odpadkov, optimizacija razvozov, podpora odločanju o načinu pobiranja odpadkov;
- Obračunavanje uporabnine cest in okoljskih vplivov: brezkontaktno cestninjenje, zanesljivo in varno obračunavanje uporabnine logistične infrastrukture (vstop v mesto, zavarovalnice) ter vplivov na okolje (CO2 odtis);
- Javne storitve – dokumentiranje stanja v omrežju, načrtovanje posodabljanj infrastrukture, pretočnost, avtomatsko beleženje izrednih dogodkov - npr. vožnja v napačno smer, nesreče v tunelih, zastoji;
- Zavarovalnice – novi modeli zavarovanja po pravilneje ocenjenem tveganju za škodo, ki temelji na podatkih o vožnji;
- storitve optimiranja uporabe praznega prostora na vozilih (povečanje izkoriščenosti);
- podpora državljanom – napoved lokacije okvare na cesti.
Na projektu sodeluje interdisciplinarna ekipa raziskovalcev in domenskih strokovnjakov: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič: logistika, tehnologija, okolje in trajnostni razvoj, algoritmi, prenos znanj v gospodarstvo, Abelium R&D: upor. matematika in teor. računalništvo, predikcije, velika omrežja, 2D GIS, mobilne tehnologije, Xlab: geoinformatika, HPC, 3D GIS, oblačne storitve, Nokia Siemens Networks: specialna strojna oprema, senzorski sistem, mednarodna logistična platforma, primeri dobre prakse iz tujine, T-2: strojna in mrežna infrastruktura za SaaS rešitev, razvoj poslovnih modelov, dostop do uporabnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Na projektu smo izkazali neposredne znanstvene učinke (doktorati sodelavcev na projektu, prispevki in predstavitve v revijah in na konferencah, organizacija mednarodnih znanstvenih konferenc), neposredne aplikativne učinke (prenos raziskovalnih znanj v prakso, prenos aplikativnih potreb v akademsko sfero, zaposlitev raziskovalcev iz akademske sfere v industriji, pomoč slovenskim zagonskim podjetjem pri razvoju ključnih kompetenc, aplikacija znanj na logistične probleme, vzpostavitev povezav s skladi tveganega kapitala) ter izjemne družbene učinke (prepoznavnost Slovenije in projektnih partnerjev, sodelovanja na EU projektih, mednarodne nagrade za inovacije, prenos dobrih praks iz IBMa in Microsofta, prijave na H2020 projekte, uspeh na H2020 SME - faza 2 s projektom iz logistike, partnerstva z odličnimi raziskovalnimi partnerji iz tujine). Odkrivanje novega Raziskave so bile usmerjene predvsem na področje strojnega učenja, analize omrežij, teorije grafov in razvoja algoritmov v logistiki. Znanstvene prispevke smo objavljali v znanstvenih revijah, tudi v skupini A1, nekaj prispevkov, ki so nastali v sredini leta 2016, pa je še v fazi objave. Na področju velikih omrežij sta v letu 2015 doktorirala dva mlada raziskovalca vključena v projekt, Monika Cerinšek (Analiza dvovrstnih omrežij in množenje omrežij) in Jernej Bodlaj (Hierarhični prikazi velikih omrežij). Dr. Cerinšek nadaljuje raziskave povezane z analizo podatkov. Prav na področju upravljavskih in organizacijskih ved v letu 2016 je uspešno prijavila podoktorski projekt iz gospodarstva »Velika omrežja v analitiki poslovnih sistemov«. V letu 2015 pa je doktoriral še en matematik, ki je sodeloval na projektu. Prenos znanja Analiza omrežij je v okviru novih platformnih modelov vedno bolj pomembna kot orodje za merjenje omrežnih učinkov poslovnih interakcij ter omogočanje pozitivnih povratnih zank. V ta namen smo razvili knjižnico za interaktivno vizualizacijo omrežij na spletu. Kompetence o velikih podatkovjih in podatkovni analitiki, ki smo jih razvili na projektu, smo preko partnerjev Abelium in Univerze na Primorskem vključili v mednarodno prijavo projekta »Da.Re. - DAta science pathways to Re-imagine Education”, ki je bila v juliju 2016 sprejeta v financiranje s programa ERASMUS+. Aplikacija rezultatov Nekateri raziskovalci na projektu so se (po vzoru nekaterih najboljših svetovnih univerz) odločili za prenos aplikativnih raziskav v prakso in nameravajo del raziskovalnih uvidov v naslednjih treh letih prenesti na trg kot nadgradnjo obstoječih zagonskih podjetij oz. preko ustanovitve novih zagonskih podjetij. Dr. Bodlaj pa se je fokusiral na razvoj GIS orodij in že deluje v gospodarstvu.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru projekta smo sodelovali z več slovenskimi družbami, predvsem zagonskimi podjetji. Sodelovali smo s podjetjem GoOpti, ki je postalo dodatni sofinancer projekta in je eno izmed najbolj reprezentativnih zagonskih podjetij v Sloveniji, ki širi svoje poslovanje tudi v tujino. GoOpti in raziskovalci na projektu so za poslovni model in tehnologije pridobili več nagrad za inovacije in nagrad s področja računalništva v oblaku. Sofinancerja projekta Abelium in GoOpti sta bila uspešna s prijavo raziskovalnega projekta na razpis SME - faza 2 programa Horizon 2020, podporo projektu pa sta zagotovila tudi podjetji IBM in Microsoft. Konzorcij je Evropsko agencijo za mala in srednja podjetja prepričal s strategijo internacionalizacije inovativnega poslovnega modela digitalne tržnice prevozov potnikov, ki temelji na študiji izvedljivosti, ki je integrirala in vsebinsko nadgradila raziskovalne rezultate tega projekta. Sodelavci projekta smo sodelovali tudi v jedrni ekipi dveh konzorcijev, ki sta uspela s predlogom organizacije SRIPa (SRIP Pametna mesta in skupnosti, SRIP Mobilnost). V okviru raziskovalnih in razvojnih sodelovanj smo okrepili sodelovanje na področju visoke tehnologije z mednarodnimi IT velikani, podjetji kot so Microsoft, IBM in Cisco. Na podlagi kompetenc in referenc projekta smo vzpostavili več kontaktov in dobili povabila za sodelovanje v več mednarodnih konzorcijih (H2020, Erasmus+, Interreg Adrion). Kompetence razvoja inteligentnih podatkovno podprtih platformnih poslovnih modelov, ki smo jih pridobili v projektu, nameravamo v naslednjih letih nadgraditi v mednarodno uspešne poslovne modele ter jih validirati na trgu. Raziskovalni člani projekta so postali aktivni člani Komisije za krožno gospodarstvo in delitveno ekonomijo. Ob koncu projekta (julija 2016) smo obiskali Evropsko komisijo (kabinet komisarke za transport, mag. Violete Bulc) in tam predstavili naše aktivnosti ter se pogovarjali o različnih evropskih iniciativah na področju digitalnih logističnih tržnic ter iniciativah v okviru pametnih mest. V juliju 2016 smo se udeležili tudi mednarodne konference »MIT Platform Strategy Summit 2016« v organizaciji MIT (Cambridge, MA, ZDA), kjer smo se srečali z najpomembnejšimi raziskovalci na področju platformnih poslovnih modelov. V maju 2016 smo se sestali z ameriško korporacijo Uber ter začeli pogovore o raziskovalnem sodelovanju, ki smo jih nadaljevali v okviru obiska v ZDA, v organizaciji Vlade RS, v septembru 2016.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo