Projekti / Programi
Farmakogenetika zdravljenja z antidepresivi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
farmakogenetika, antidepresivi, depresija, zdravljenje, zdravilo, farmakoekonomika
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28395 |
dr. Matej Kastelic |
Psihiatrija |
Vodja |
2013 - 2015 |
35 |
Organizacije (1)
Povzetek
Depresivne motnje predstavljajo velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Trenutno je depresija na seznamu obolenj, ki najbolj prispevajo k zdravstveni prizadetosti prebivalstva na četrtem mestu, do leta 2020 pa naj bi se le ta po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization -WHO) povzpela na drugo mesto, takoj za kardiovaskulanimi obolenji. Motnjo uspešno diagnosticirajo pri približno 50 % vseh obolelih, od teh pa se jih zdravi le 30%. Depresijo danes zdravijo z antidepresivi (AD) in psihoterapijo. Pri zdravljenju z antidepresivi velik problem predstavlja neodzivnost na zdravljenje, ki je ni mogoče predhodno napovedati. Antidepresivna terapija je uspešna le pri 60-80 % bolnikih, kar 30-40 % pa se jih nezadostno odzove na prvi predpisan antidepresiv (AD). Ker vsi antipsihotiki delujejo z zamikom, se učinki zdravljenja pokažejo šele po 4 tednih, z gotovostjo pa lahko uspešnost zdravljenja preverimo šele po 3 mesecih zdravljenja. Terapija je lahko neuspešna zaradi nezadostnega odziva na zdravilo ali pojava neželenih učinkov, ki bolnike pogosto odvrnejo od nadaljnjega sodelovanja v terapiji (v povprečju v 65%). Ker je tako dolgotrajno zdravljenje uspešno le pri 10-15% vseh obolelih, je le to povezano s slabšo kvaliteto življenja bolnika, njegovo delovno nezmožnostjo, povečanim tveganjem za samomor in podaljšanim časom hospitalizacije, posledično pa tudi z visokimi stroški za zdravstvo in družbo. Kljub nekaterim poznanim, vendar nezanesljivim napovednim dejavnikom odziva na AD, kot so demografski dejavniki, potek bolezni in socialni faktorji, se ustrezne AD predpisuje po principu poizkušanja. Izboljšana napoved odziva na AD pred zdravljenjem bi bila tako izredno koristna, tako s kliničnega, kot tudi ekonomskega stališča.
Predvidevamo da bi lahko z hitrim, zanesljivim in cenovno ugodnim pristopom h genotipizaciji, že zgodaj identificirali bolnike z dobrim odzivom na antidepresivno zdravljenje. S tem bi se izboljšala učinkovitost zdravljenja, kvaliteta življenja pacientov ter ne nazadnje znižali bi se stroški povezani z zdravljenjem
Namen naše raziskave je celovito preučiti sočasen vpliv izbranih genskih polimorfizmov, ki bi lahko vplivali na farmakokinetiko in farmakodinamiko selektivnih zaviralcev privzema serotonina (SSRI) in noradrenergičnih antidpresivov (NA), in s tem preveriti hipotezo, da le-ti vplivajo na terapevtski odgovor na zdravljenje antidepresivi. Odziv na zdravljenje z antidepresivom in toleranco le tega bomo zajeli s ponavljajočim kliničnim ocenjevanjem bolnikov z motnjami razpoloženja / unipolarno depresijo, ki se zdravijo s SSRI ali NA, pri svojem osebnem zdravniku. S sodobnim, stroškovno učinkovitim pristopom genotipizacije bomo ocenili, če genetski polimorfizmi, ki vplivajo na presnovo antipsihotikov (CYP2D6, MDR1), tarčne metabolne poti zdravila (serotoninska sinteza, prenos, serotoninski receptorji ali signaliziranje) in/ ali simptomatiko depresije (serotonergični pot, CLOCK genov in drugi), posamezno ali v sinergiji spremenijo odziv na zdravljenje s SSRIs
Zanimajo nas stroški in koristi uvedbe informacije genetskega testiranja za 5-HTTLPR kot napovednega dejavnika pri zdravljenju depresije in ali le ta lahko prispeva k zmanjšanju ekonomskega bremena depresije za zdravstvo in družbo. Študijo smo zasnovali tako, da bo to hkrati tudi prvi poizkus uvedbe napovedne genotipizasije za 5-HTTLPR v klinično prakso zdravljenja z antidepresivi v Sloveniji. Poleg farmakoekonomike genotipizacije za 5-HTTLPR bomo celovito proučili še širok spekter dejavnikov, ki bi utegnili vplivati na prenos genotipizacije v klinično prakso (strokovno kot tudi laično poznavanje vpliva genetski dejavnikov, njihov odnos do genetskega testiranja in pripravljenost za uvajanje le-tega v klinično prakso ter vrednotenje uspešnosti napovedih dejavnikov).
Rezultati naše raziskave bodo lahko služili kot smernice pri nadaljnjih poizkusih prenosa genotipiziranja v klinično prakso.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavo smo celovito proučili sočasen vpliv genetskih dejavnikov na odgovor na zdravljenje depresije s SSRi, z namenom identifikacije novih genetskih napovednih dejavnikov učinkovitosti terapije. Raziskava je aplikativne narave in lahko pripomore k individualiziranemu in bolj racionalnemu zdravljenju z SSRI in k boljši kvaliteti življenja bolnikov. Bistvena in primarna korist raziskave je možnost predvidenega terapevtskega učinka in morebitnih neželenih učinkov določenega zdravila pri vsakem konkretnem bolniku. Ta možnost bi povečala učinkovitost in uspešnost psihofarmakološkega dela zdravljenja depresije ter preprečevala izbiro antidepresivov, ki so pri določenem bolniku lahko neučinkoviti ali pa povzročajo neugodne stranske učinke . Na ta način bi izboljšali odstotek uspešnosti terapije, kvaliteto življenja bolnika, čas njegovega zdravljenja, količino predpisanih zdravil, število obiskov pri zdravniku in s tem seveda tudi znižali same stroške farmakološkega zdravljenja depresije. Pri tem sami postopki genotipizacije ne prinašajo nikakršnega dodatnega tveganja za bolnikovo zdravje. Čeprav je farmakogenetika trenutno še v predvsem raziskovalni fazi, se pričakuje njeno povečano uporabo v smislu osebnega predpisovanja zdravil. Slednje bi omogočil razvoj farmakogenetskih testov, ki bi bili zdravnikom v pomoč pri izbiri najbolj učinkovitih zdravil, za katera je najmanj verjetno, da bodo povzročala neželene reakcije. Tako bi zdravljenje lahko prilagodili vsakemu posamezniku, saj enako zdravilo ali njegov odmerek ni enako učinkovit pri vseh bolnikih prav zaradi genetske variabilnosti. Morajo pa biti taki testi dovolj napovedni in cenovno dostopni, da bi se uveljavili kot del redne klinične prakse. Študijo smo zasnovali kot prvi poizkus uvedbe napovedne genotipizasije za 5-HTTLPR v klinično prakso zdravljenja z antidepresivi v Sloveniji in en prvih v svetovnem merilu. Številni ugledni svetovni zdravniki in raziskovalci v zadnjih letih ugotavljajo, da so klinične študije, ki bi neposredno izmerile in ovrednotile učinkovitost napovednih genetskih testov na terapije, predpogoj, za uvedbo le teh v klinično prakso in rutinsko uporabo. V okviru raziskave smo kot prvi iz prospektivne študije pridobili konkretne podatke o napovedni moči in ekonomski upravičenosti genotipizacije za 5-HTTLPR pri zdravljenju z antidepresivi. Ta študija nam bo v prihodnje lahko služila kot model za ocenjevanje farmakoekonomike genotipizacije tudi za druge napovedne dejavnike različnih farmakoloških zdravljenj. Farmakoekonomske raziskave bodo po našem mnenju trend v prihajajočih letih, saj bo potrebno kakršnokoli gensko testiranje z namenom individualizacije obravnave bolnikov pred prenosom v klinično prakso tudi stroškovno ovrednotiti, v kolikor želimo, da bi te zdravstvene storitve postale del javne zdravstvene oskrbe. Prav tako nam je raziskava omogočila vpogled v ozaveščanje in odnos strokovne, kot tudi laične javnosti, do genotipizacije, kar ima po našem mnenju, poleg ekonomskega bremena, ključen vpliv na uspešen prenos nekaterih raziskovalnih odkritij na področju farmakogenetike tudi v klinično prakso.
Pomen za razvoj Slovenije
Depresivne motnje predstavljajo velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Trenutno je depresija na seznamu obolenj, ki najbolj prispevajo k zdravstveni prizadetosti prebivalstva na četrtem mestu, v prihodnjih dveh desetletjih pa naj bi se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization -WHO) povzpela na drugo mesto, takoj za boleznimi srca in ožilja. Pri najmanj 20 % prebivalstva se depresija že danes pojavi vsaj enkrat v življenju, z njo pa se redno srečuje kar 10 % človeštva. Tako tudi v Sloveniji predstavlja vse večje socialno kot ekonomsko breme za družbo. Izsledki naše raziskave predstavljajo pomemben doprinos k razumevanju razvoju in napredku farmakološkega zdravljenje te bolezni v Sloveniji. Uvajanje zanesljivih napovednih farmakogenetskih modelov v klinično prakso, ima lahko za posledico: • Povečan odstotek bolnikov pri katerih je zdravljenje uspešno in dosežejo remisijo, večja kvaliteta življenja bolnikov z depresijo, posledično večja delovna zmožnost in učinkovitost, kar ima za posledico manj bolniških odsotnosti z dela; posledično manjše ekonomsko breme za družbo. • Manj predpisanih zdravil; posledično nižji stroški za javno zdravstvo. • Manj stranskih učinkov zaradi jemanja neprimernih antidepresivov, posledično manj obiskov pri zdravniku ali hospitalizacij; posledično nižji stroški za javno zdravstvo, razbremenitev zdravnikov, zniževanje čakalnih vrst...
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
