Projekti / Programi
Post-moderni izzivi transnacionalnega prava za Evropsko unijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S155 |
Družboslovje |
Evropsko pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Pravo EU, transnacionalno pravo, moderna/post-moderna, država, suverenost
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31643 |
dr. Matej Avbelj |
Pravo |
Vodja |
2013 - 2015 |
737 |
Organizacije (1)
Povzetek
Evropska unija, vključno s svojo pravno dimenzijo, je postala izjemno popularen predmet znanstvenega raziskovanja. Toda večina raziskav je bilo usmerjenih v t.i. evropske notranje zadeve. Tak znanstveni pristop pa ni več utemeljen, saj je objektivna realnost prerasla obstoječe preozke teoretične okvire. Evropska unija se je znašla v novo razvitem zunanjem okolju, ki vpliva na njeno interno ureditev in delovanje mnogo bolj, kot je bilo to značilno v tradicionalnem kontekstu mednarodnega prava. Ta projekt se zato razlikuje od obstoječega konvencionalnega načina raziskovanja in daje mnogo več poudarka na t.i. zunanjih zadevah EU ter zato njenemu zunanjemu okolju. Tega v zadnjem času vse bolj intenzivno zaznamuje in obvladuje t.i. transnacionalno pravo. Kot bomo pokazali, ta ne prinaša le izrazitih praktičnih izzivov za delovanje EU, temveč je celo v konceptualnem smislu sprožil proces preobrazbe, ki obeta zaton moderne pravno-politične ere in napoved post-modernega obdobja, vključno z novo pravno paradigmo: pravnim pluralizmom.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, bo ta podoktorski projekt posvečen analizi naslednjega vodilnega raziskovalnega vprašanja: »V luči pravnega pluralizma kot nove pravne paradigme, kako naj se Evropska unija sooči s pojavom transnacionalnega prava?« To glavno raziskovalno vprašanje bo v nadaljevanju razdelano v obliki več pod-vprašanj. Začenši na bolj abstraktnem koncu, bo prvo vprašanje posvečeno nadaljnji ustreznosti moderne pravne paradigme. Če se ta počasi umika v prid pravnemu pluralizmu, kako se nam v luči slednjega kaže Evropska unija? Kako bi jo bilo najbolje konceptualno opredeliti in, podobno, kako bi v konceptualnem smislu opredelili transnacionalno pravo? Na podlagi tako pridobljene definicije obeh ključnih predmetov raziskovanja, se bo naslednje vprašanje posvetilo najbolj akutnim praktičnim izzivom, ki izhajajo iz sobivanja med EU in transnacionalnim pravom. Ker ti zadevajo temeljne gradnike moderne politične skupnosti (in s tem tudi prava): suverenost, demokracijo in temeljne človekove pravice, bodo narava teh izzivov ter njihove praktične posledice natančno preučene.
Na podlagi tako zastavljenih vprašanj, opravljenih praktičnih študij primerov, utemeljenih v paradigmi pravnega pluralizma, bo projekt rezultiral v razvoju normativnega modela najboljšega strukturalnega odnosa med EU in transnacionalnim pravom. Ta model bo, slednjič, uporabljen za napoved možnih pravnih in političnih scenarijev za Evropsko unijo v časih globalizacije in post-moderne. Končni in hkrati glavni cilj projekta pa je objava njegovih ugotovitev v znanstveni monografiji, izdani s strani ene od vodilnih evropskih založniških hiš, kjer so bila naša dela že objavljana poprej.
Pomen za razvoj znanosti
Pojem transnacionalnega prava je v Sloveniji še povsem neobdelan in nepoznan. Slovensko pravna znanost je v pretežni meri še vedno ujeta v etatistični model, v skladu s katerim vse pravo izvira od države, država pa je s tem najpomembnejši pravni akter. Tovrstni pravni pristop preprosto več ne ustreza realnosti, zato je potrebna njegova sprememba in dopolnitev. Podobno je v slovenski pravni znanosti iz enakih razlogov praktično nepoznan tudi pojem in teorije pravnega pluralizma. Ta raziskovalni projekt je bil zato pomemben, ker je slovensko pravno znanost dopolnil v dveh pomembnih segmentih in jo s tem hkrati, vsaj v tem omejenem delu, spet pripel na najbolj aktualne evropske in svetovne pravno teoretične trende. Projekt pomeni tudi poglabljanje slovenskih pravne znanosti s področja prava Evropske unije. Tudi na tem področju je slovenska pravna znanost nekoliko v zaostanku, saj večina pravnih razprav o EU še naprej ostaja pretežno na deskriptivni in analitični ravni. Nasploh je zelo malo normativnih del, ki bi se podrobno ukvarjala z bodočim pravnim ustrojem EU, tako da bi se zagotovili učinkoviti odzivi ne le na interne temveč tudi na eksterne izzive, takšne kot jih ponuja pravo EU. Ta projekt z vidika slovenske pravne znanosti prinaša robustno definicijo narave pravnega reda EU in njegov odnos do različnih pojavnih oblik transnacionalnega prava ne le v teoriji, temveč tudi v praksi. Pričujoči projekt je bil po svoji naravi izrazito večdimenzionalen, zato je tak tudi njegov prispevek k slovenski pravni znanosti. V delu, kjer se projekt osredotoča na vprašanje premika od moderne k post-moderni na področju prava gre za prispevek k slovenski pravni filozofiji. Enako velja za del, kjer se projekt posveča spremenjenemu načinu pojmovanja prava, takemu, ki bo lahko s pojmom pravnosti zajel tudi ne-državne pravne pojave. V delu, kjer je projekt utrdil pojem zveze, kot posebne federalne tvorbe med federalno državo in konfederacijo, gre za prispevek tako k slovenski ustavnopravni znanosti, kakor tudi k razvoju pravne misli s področja prava EU. Študije primerov, vzete s področij vladavine prava in demokracije, prispevajo k razvoju slovenskega ustavnega prava v najširšem smislu. Medtem ko študije ravnanja zasebnopravnih ali hibridnih transnacionalnih akterjev spodbujajo pravno raziskovanje razvoja prava na specifičnih področjih, kot sta lex sportiva in lex informatica. Po vsebinski plati je raziskovanje rezultiralo v novi teoriji načelnega pravnega pluralizma, ki predstavlja najboljši opisni, razlagalni in normativni pristop k odnosu med EU in transnacionalnim pravom. Ta teorija je zagovarjana na dveh nivojih: konceptualnem in aplikativnem. Na konceptualni ravni teorija prinaša prenovljeno pojmovanje EU in transnacionalnega prava. Na aplikativni ravni pa je ta teorija podkrepljena z analizo štirih praktičnih primerov, kjer se v praksi križata pravo EU in transnacionalno pravo. Te študije primerov so vzete s področij: vladavine prava, demokracije, človekovih pravic in pravičnosti. Na njihovi osnovi je prikazano, zakaj je najbolje, če razmerje med EU in transnacionalnim pravom urejamo na podlagi normativnih spoznanj in priporočil, ki izhajajo iz teorije načelnega pravnega pluralizma. Novost oz. izvirnost tega projekta je mogoče identificirati na treh nivojih: splošnem, teoretičnem in praktičnem (uporabnem). Na najbolj splošni ravni je ta projekt zastavil povsem novo raziskovalno vprašanje odnosa med pravom EU in transnacionalnim pravom. Na teoretični ravni so bile izdelane tri konceptualne novosti: nov pristop k pravnemu pluralizmu, ki temelji na posodobljenem konceptu prava; nova klasifikacija transnacionalnega prava in slednjič izvirno pluralistična koncepcija EU kot zveze. Na praktični ravni je projekt posvečen uporabi teoretičnih znanj za izboljšanje stanja vladavine prava, demokracija, varovanja človekovih pravic in zagotavljanja pravičnosti znotraj EU ob hkratnem ohranjanju funkcionalne avtonomije transnacionalnega prava.
Pomen za razvoj Slovenije
Namen projekta je bil raziskati še pravno neobdelano področje odnosa med Evropsko unijo in transnacionalnim pravom. Rezultat dvoletnega dela je osnutek znanstvene monografije, z naslovom: »European Union under Transnational Law«; ter več izvirnih znanstvenih člankov, objavljenih ali pa sprejetih v objavo v uveljavljenih mednarodnih pravnih revijah. Raziskovalni projekt je bil tako zasnovan in izvajan primarno kot znanstveno-teoretična aktivnost, katere neposredni prispevek se lahko meri le v okviru razvoja slovenske pravne znanosti. Projekt kot tak torej ni imel namena neposredno prispevati k razvoju Slovenije, zato taki tudi niso njegovi končni učinki. Vendar pa so v okviru projekta nastali številni posredni pozitivni učinki za razvoj Slovenije. Ti, če jih naštejemo zgolj primeroma, obsegajo: 1. krepitev prepoznavnosti slovenske pravne znanosti v tujini, zlasti z objavo številnih znanstvenih razprav v vodilnih mednarodnih medijih ter z (vabljenimi) nastopi in predavanji na številnih univerzah in konferencah v Evropi, ZDA in Aziji. 2. krepitev institucionalnih in individualnih vezi s tujimi raziskovalnimi ustanovami in posamezniki, zlasti z organizacijo treh mednarodnih znanstvenih konferenc na Fakulteti za državne in evropske študije. 3. bogatenje obstoječega curriculuma na fakulteti, z vključevanjem novih znanstvenih spoznanj v fakultetne predmete, zlasti v predmete predmeta Demokratična in pravna država; Pravo EU in Evropsko upravno pravo. 4. spodbujanje študentov k lastnemu raziskovalnemu delo s področja raziskovalnega projekta in s tem prenašanje znanja na nove generacije, ki se kaže zlasti v pripravi diplomskih in magistrskih nalog s predmetnega področja.
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
