Projekti / Programi
Jezikovni viri za slovenske učence japonskega jezika
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
jezikovni viri, korpusi, japonski jezik, slovenski jezik, učenje tujega jezika, jezikovni pripomočki, slovarji, kolokacije, učni načrt
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28019 |
dr. Irena Srdanović |
Jezikoslovje |
Vodja |
2013 - 2015 |
74 |
Organizacije (1)
Povzetek
Jezikovni viri za učenje japonskega jezika so večinoma izgrajeni na podlagi intuicije in izkušenj učiteljev ter ustvarjalcev učbenikov. Šele pred kratkim so se začele priznavati prednosti empiričnega pristopa z uporabo velikih elektronskih zbirk besedil, imenovanih korpusi, in drugih orodij, ki opazno napredujejo v koraku z razvojem računalniških znanosti, jezikoslovja in leksikografije. Čeprav imajo takšna orodja enake osnovne cilje, kot jih imata v smislu izpolnjevanja potreb sporazumevanja tradicionalno jezikoslovje in leksikografija, pa so sodobna orodja veliko bolj učinkovita v izpolnjevanju določenih nalog ter pogosto omogočajo tudi bolj poglobljen vpogled v rabo jezika.
Področje, ki je bilo pogosto zanemarjeno v okviru tradicionalnih jezikovnih učnih praks, je pomembnost kolokacij – besed, ki se tipično sopojavljajo v besedilu. Naravne kombinacije besed določenega jezika so za nematerne govorce pogosto nenapovedljive, zato so učenci tujih jezikov nagnjeni k napakam v njihovi rabi. Tako je na primer besedna zveza ocha wo ireru − ‘skuhati čaj, pripraviti čaj’ nenapovedljiva za slovenske učence japonskega jezika, ker se dobesedni prevod v slovenščino glasi: ‘dati čaj noter’. Učenci pa pogosto uporabljajo nenaravni izraz ocha wo tsukuru, kjer je tsukuru dobesedni prevod slovenskega ‘pripraviti’. Izsledki v korpusno zasnovanih raziskavah so poudarili pomembnost tega jezikovnega fenomena, čeprav v jezikovnih gradivih (vključujoč gradiva za učenje japonskega jezika) še niso povsem obdelani. Ker je napačna ali pravilna raba kolokacij tujih govorcev določenega jezika močno odvisna od njihovega maternega jezika, se ta raziskava posebej osredotoča na slovenske govorce japonskega jezika. Izkazalo se je tudi, da so tipični kolokacijski odnosi specifični za določeno akademsko področje. Zato je osrednji cilj raziskave razviti jezikovne vire, ki bodo te probleme ustrezno nagovarjali in reševali, in sicer razviti dva tipa modulov:
1) Korpusno zasnovani viri za učence akademske japonščine (JAP, Japanese for Academic Purposes), ki obsegajo splošne jezikovne veščine. Modul bo vseboval naslednje komponente:
• iskalnik kolokacij s podatkih o različnih stopnjah jezikovnega znanja
• učni načrt kolokacij, ki vključuje teoretske vidike obdelave kolokacij, s poudarkom na podobnostih in razlikah med dvema jezikoma
• model japonsko-slovensko-japonskega slovarja kolokacij
2) Korpusno zasnovani viri za učence strokovne japonščine, ki se osredotočajo na veščine, specifične za določeno področje (JSP, Japanese for Specific Purposes). Modul bo vseboval naslednje komponente:
• specializirani korpus in izdelava seznama besed
• učni načrt in slovarski model kolokacij določenega področja,
pri čem se bo raziskovalka osredotočila na eno do dve področji, ki se pogosto uporabljajo v kombinaciji s študijem japonščine na inštituciji.
Raziskava bo empirično zasnovana z uporabo več različnih korpusov japonskega in slovenskega jezika, orodij za statistično povzemanje slovničnih in kolokacijskih odnosov, tehnologije črpanja ustreznih besedil s spleta za izdelavo specializiranih korpusov in besednih seznamov, ter drugega gradiva. Osnovna prednost tega pristopa je pridobitev pomembnih jezikoslovnih podatkov iz obsežnih virov v kratkem času, kar tradicionalna introspekcija ne omogoča. Inovativna narava raziskave se kaže v združevanju novih metod, ki uporabijo najnovejše jezikovne tehnologije za luščenje in razvrstitev najpomembnejših kolokacij besed ter slovničnih odnosov, s kategorijami povezanimi s prakso učenja jezika, kot so težavnostne stopnje. Sistematična obdelava japonskih kolokacij bo osnova za izdelavo drugih jezikovnih virov in učnih pripomočkov in bo v pomoč in učencem in učiteljem. Poleg tega bo primerjava kolokacij v dveh jezikih ponudila nove teoretične in praktične vpoglede v naravo napovedljivosti in nenapovedljivosti kolokacij, kar bo uporabno tudi za širšo raziskovalno skupnost.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt sega na naslednja področja jezikoslovja: korpusno jezikoslovje, učenje tujega jezika, e-učenje, korpusno slovaropisje, uporabno jezikoslovje in leksikalna semantika. Čeprav se vsa področja dotikajo pomembnosti kolokacij v jezikovnem sporazumevanju, te še niso obravnavane na način, ki je predlagan v projektu. Predvsem to velja za inovativno združevanje najnovejših metod jezikovnih tehnologij za luščenje in razvrstitev najpomembnejših kolokacij besed in slovničnih odnosov, s kategorijami, ki izhajajo iz teorije in prakse učenja tujega jezika, kot so težavnostne stopnje besed ter predvidljivost kolokacij. Poleg tega raziskava izpostavlja pojav kolokacij na daljavo, ki je zelo slabo raziskan, kjer se v osnovi tradicionalno kolokacije obravnavajo samo v rasponu do pet besed. Ta pojav ima močan analitični potencial, saj omogoča s pomočjo korpusov odkrivati sistematične povezave v makrostrukturi besedil, kamor do sedaj korpusno jezikoslovje in tudi tradicionalni pristopi niso segali. Empirično zasnovana sistematična obravnava kolokacij, je poleg inovativne metodologije vnesla nova in sodobna jezikoslovna spoznanja na naštetih področij, predvsem pa nove teoretične in praktične vpoglede v naravno kolokacij na daljavo, napovedljivosti in nenapovedljivosti kolokacij za učence tujega jezika, pragmatično informacijo v slovarjih, ter na takšen način doprinesla razvoju znanosti in stroke na omenjenih področjih. Značaj predlaganega teorijskega okvirja je tudi v zmožnosti njegove aplikativne rabe v namene slovaropisja, priprave učnega gradiva, ali za e-učenje. Z vidika uporabljene metodologije so rezultati projekta zanimivi za področje jezikovnih tehnologij in vse korpusne jezikoslovce, saj ponujajo več metodoloških prijemov, ki jih v korpusnih analizah evropskih jezikov še ni najti. Projekt tudi prispeva k razvoju razvijajočega področja učenja tujega strokovnega jezika, ki je gospodarsko relevantna veja uporabnega jezikoslovja, predvsem s sistematično in empirično obravnavo vokabulara jezika na področju turizma s pomočjo najnovejših jezikovnih tehnologij in metodah korpusnega jezikoslovja in učenja jezika. Na področju se postopoma zaznavajo možnosti hitrega in učinkovitega izdelovanja specialističnih korpusov za različne stroke, prednosti teh metod pri črpanju kolokacij v namene učenja pa niso še zadosti razsvetljene. Projekt je nadgradil dosedanje pristope z novim načinom rudarjenja strokovno specifičnih kolokacij in njihovo inovativno obravnavo s pedagoškega stališča težavnosti in predvidljivosti besednih zvez. Teoretične in praktične ugotovitve iz predlagane raziskave posegajo na jezikovno tematiko, ki je relevantna za mednarodno jezikoslovno skupnost, ter s ponujanjem novih modelov za obravnavo in opis kolokacij z vidika podpore pri učenju, nedvomno predstavljajo novost v širšem jezikoslovnem okolju ter so lahko relevantne tudi izven slovenskega in japonskega strokovnega prostora, kar odpira nove možnosti za nadaljnje širjenje projekta in njegovo večjezično obravnavo v evropskem in izvenevropskem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Teoretične in praktične ugotovitve iz predlagane raziskave, ter objavljeni rezultati v obliki znanstvenih monografij, poglavij v monografiji, člankov in prispevkov na mednarodnih konferencah, predstavljajo pomemben doprinos za neposreden razvoj japonološke stroke v Sloveniji, poleg tega pa so tudi direkten doprinos prepoznavnosti te stroke v Evropi, na Japonskem in širše. Izdelani jezikovni viri za učence japonskega jezika so lahko v pomoč kako študentom pri učenju japonskega jezika tako tudi učiteljem pri pripravi učnega načrta ali strokovnjakom, ki izdelujejo učno gradivo in slovarje v Sloveniji in šire. Raziskovalka je tudi izdelala učno gradivo, ki je lahko v pomoč študentom in učiteljem japonskega jezika na Filozofski fakulteti pri uporabi javno dostopnih orodjih za preiskovanje kolokacijskih podatkov vključno s prilagojenim javno dostopnim orodjem za potrebe tega projekta, kar bo tudi doprinos k razvijanju znanja in izboljševanju kadrov. Ker se je izkazalo, da napačna raba kolokacij predstavlja eno večjih ovir pri pravilni rabi tujega jezika, praktični rezultati raziskave bodo nedvomno doprinesli bolj ekonomičnemu procesu učenja in poučevanja japonskega jezika na inštituciji ter s tem k utrjevanju študija japonologije v Sloveniji. Rezultati projekta so predvsem pomembni za vzgojo novih kadrov slovenskih diplomantov in magistrov japonologije, ki so lahko z uporabo virov bolj prilagodljivi potrebam z ene strani splošne rabe jezika in z druge strani rabe jezika za potrebe določene stroke, turizma. Vzgoja kadrov usposobljenih za posamezno področje je močno povezana s potrebami gospodarstva in boljšo zaposljivostjo diplomantov. Zaradi boljše in pravilnejše rabe jezika bodo tudi slovenska podjetja, ki zaposlujejo diplomante japonskega jezika zaradi poslovanja z Japonsko imela lahko boljše odnose s svojimi japonskimi partnerji in s tem povezano boljše poslovne odnose in ekonomske zveze z Japonsko. Tako usposobljeni diplomanti bodo lahko odigrali pomembno vlogo v nadaljnjem gospodarskem in kulturnem razvoju Slovenije in širše Evropske Unije. Predlagan projekt nedvomno prispeva k utrjevanju študija japonologije in stvarjanju trdne osnove za vzgojo bolj usposobljenih kadrov v Sloveniji. Glede na potencialno širšo aplikativnost rezultatov projekta izven Slovenije, projekt posredno doprinosi raziskovalnemu sodelovanju, ter mednarodni izmenjavi znanja in kadrov, kako na ravni Evropske unije, tako tudi v Aziji in širše. Skozi mednarodno, medkulturno in interdisciplinarno delovanje novih kadrov, projekt posredno prispeva k razvoju odnosov med Japonsko in Slovenijo in tako prispeva promociji našega raziskovalnega okolja in države. Na več različnih japonskih univerzah, npr. Univerza v Tsukubi, Tokijska univerza za tuje jezike, Tokijska tehnološka univerza, se dela na raziskavah in pripravi e-učenja, korpusno zasnovanega slovarja za učence japonskega jezika idr. Raziskava je delno prispevala s svojimi inovativnimi postopki in rezultati obravnave kolokacij k izboljšavi in izmenjavi virov, ter posredno omogoča dostopanje do dosežkov tujih raziskav relevantnih za stroko in pomaga pri delitvi znanj, podaljševanju obstoječih in ustvarjanju novih meduniverzitetskih in medfakultetskih sporazumov. Možno bo metode in teoretične dosežke raziskave prenašati tudi na druge jezikovne pare, pričakuje se pa njihova uporabnost tudi na področju leksikografije pred vsem pri izdelavi dvojezičnih slovarjev kolokacij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
