Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Obrazi in preobrazbe monastičnih glasbenih tradicij v srednjeveški Evropi: kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
monastične koralne tradicije, kartuzijanska liturgija, kartuzija Žiče
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Vodja projekta/programa  2013 - 2016  382 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Abstrakt predlaganega projekta je pravzaprav zaobsežen v naslovu: Obrazi in preobrazbe monastičnih tradicij v srednjeveški Evropi: kartuzijanski koral v luči primerjav z izbranimi liturgičnoglasbenimi tradicijami. Projekt namreč skuša opredeliti značilnosti kartuzijanske glasbene tradicije v primerjavi z nekaterimi drugimi tradicijami, ki so bile s kartuzijansko povezane na takšen ali drugačen način. To sta tradiciji, iz katerih je kartuzijanski koral v času svojega nastanka skoraj gotovo zajemal: benediktinska in akvitanska tradicija. Na drugem mestu je tu tradicija, ki je zrasla v podobnih razmerah in s podobnimi cilji kakor kartuzijanska: cistercijanska. Zanima nas, kako se je kartuzijanska tradicija na podlagi ostalih tradicij (iz)oblikovala in nadalje preobrazila v nekaj novega oz. posebnega. Značilnosti, po katerih se kartuzijanska glasbena tradicija zavestno in odločilno razlikuje od sorodnih tradicij, nam bodo pomagale videti, kaj sploh je kartuzijanski koral. Bistvene značilnosti kartuzijanske tradicije se bodo lahko izkristalizirale preko primerjalne analize rokopisnih virov, v našem primeru antifonarjev. Iz vsake od štirih tradicij bosta v primerjavo zajeta najmanj po dva vira. V samo razvrščanje in zbiranje primernih virov bo potrebno vložiti približno polovico časa, polovico pa ga bo namenjenega analitičnim primerjavam virov ter vsakokratni sintezi rezultatov in povezovanju sintez v nova dognanja. Analiza izbranih spevov, ki jih bo mogoče najti v rokopisih vseh tradicij, bo potekala na več ravneh: besedilni in glasbeni, pa tudi notacijski. Iz ugotovitev, katera besedila in melodije so kartuzijani sprejemali in katerih ne, ter kako so sprejeto gradivo preoblikovali za uporabo v lastnem redu, bo nazadnje mogoče dognati, kako so ti redovniki dojemali ne samo izvorna besedila in melodije, temveč tudi, kaj so jim pomenile nove celote. Pomen in novost projekta sta tudi v tem, da je v izhodišče in središče raziskave postavljena tradicija malo raziskanega kartuzijanskega korala. Analiza bo namenjena besedilom in melodijam kartuzijanskega antifonarja, ki je bil za razliko od kartuzijanskega graduala nekoliko slabše raziskan. Dosedanje raziskave kartuzijanskega antifonarja so se osredotočale predvsem na besedila spevov. Melodične značilnosti kartuzijanskega antifonarja so torej tisto področje, na katerem je kartuzijanski koral najslabše raziskan. To pa ni edina vrzel, ki jo bo predlagani projekt poskušal zapolniti na področju glasbenega zgodovinopisja. Še posebej velja izpostaviti dejstvo, da bodo kot izhodiščni viri raziskave obravnavani do sedaj relativno slabo znani srednjeveški antifonarji iz nekdanje kartuzije Žiče, ene najpomembnejših kartuzij nekdanjega nemškega prostora z bogato zgodovino. Do sedaj so bili v raziskavah kartuzijanskega korala upoštevani predvsem francoski ali italijanski viri, občasno tudi angleški ali nemški. Rokopisi nadvse pomembne žičke ustanove pa so bili v nekaterih študijah v najboljšem primeru obrobno omenjeni v seznamu virov različnih primerjav. Projekt tako predstavlja priložnost, da se glasbeno rokopisno dediščino slovenskega prostora postavi na mesto, ki ji gre v okviru srednjeveških glasbenih spomenikov Slovenije in širše Evrope. Ker so žički glasbeni rokopisi eden najpomembnejših korpusov srednjeveške glasbe s slovenskih tal, ki je pomemben tudi za liturgično zgodovino kartuzijanskega reda in s tem za za širši evropski prostor, bodo lahko bistveno doprinesli k prepoznavnosti slovenskega prostora.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je po naključju potekal ravno v času, ko je potekala raziskava o izvorih kartuzijanskega korala (študija, ki so jo izvajali A. Zerfass, Hj. Becker in A. Franz), ki je po eni strani opozorila na aktualnost tovrstne raziskave in na njen pomen za širšo zgodovino liturgije, po drugi pa se je omenjena raziskava osredotočila predvsem na besedila. Zato je raziskava, ki zajema tudi glasbo oz. koralne melodije v tem času še kako dobrodošla. Kartuzijanski koral, s katerim se sicer ukvarja majhno število raziskovalcev, je ena izmed belih lis srednjeveške muzikologije, zato so raziskave v tej smeri za širšo stroko pomembne za dopolnjevanje celotne slike. Te študije v okviru muzikologije predstavljajo tudi v gregorijanskih študijah doslej neznane ali malo znane vire, kar še konkretneje dopolnjuje podobo glasbenega življenja Evrope v preteklosti. Glasbene tradicije niso fenomeni, ki bi bili izolirani od drugih tradicij. Med seboj so se prepletale, ena na drugo vplivale in povzročale najrazličnejše spremembe. Njihove lastnosti se najbolje odražajo v medsebojni primerjavi: tu opazimo njihove posebnosti in njihove medsebojne razlike, pravzaprav to, kar hočejo biti same. Nedvomno je tovrstna metoda v okviru projekta tudi izpostavila, kaj je kartuzijanski koral in kakšne so njegove značilnosti. Pokazala pa je tudi na enega od značilnih (nam pa verjetno nekoliko tujih) konceptov srednjeveške ustvarjalnosti, ki je kreativna ravno zato in tam, kjer hoče najbolj vztrajati pri tradiciji in avtoriteti. Prav odkrivanje tovrstnih konceptov iz preteklosti na podlagi neke umetniške oz. liturgične ustvarjalnosti je eno od temeljnih poslanstev humanistike. V okviru raziskav kartuzijanskih antifonarjev so bili ob koncu projekta obravnavani in v okviru mednarodne konference predstavljeni štirje pozni antifonarji (16. stoletje, kartuzijanski nunski samostan Gosnay), ki jih hrani kartuzija Pleterje in so eni dokaj redkih glasbenih rokopisov za kartuzijanske nune. Tako so Pleterje na evropskem glasbenem zemljevidu postalo eno zanimivih hranišč glasbenih rokopisov, po drugi strani pa so sami viri iz Pleterij v strokovni javnosti zbudili veliko zanimanja, saj se v zadnjem času pozornost znanstvenikov v veliki meri obrača tudi h glasbi ženskih (vej) redov.
Pomen za razvoj Slovenije
Vključevanje srednjeveških glasbenih virov slovenskega prostora na evropski zemljevid je pomembno za Slovenijo, a tudi za Evropo. Poznavanje lastne kulturne dediščine (tako rokopisov iz naših samostanov, ki se hranijo v tujini in pri nas, kakor tujih rokopisov, ki jih hranijo naše ustanove) in njihovega pomena, na katerega je pričujoči projekt nedvomno opozoril, nam pomaga pri ustvarjanju kulturne identitete v evropskem okviru. Ustanove, ki so delovale na naših tleh (na prvem mestu kartuzija Žiče), so bile pomembne za glasbeno zgodovino Evrope. Projekt kljub razpršenosti virov (večina glasbenih virov iz naših kartuzij se hrani v tujini, zato jih tudi slabše poznamo) opozarja na to, da so tu nastali pomembni glasbeni viri, eden od stranskih rezultatov projekta pa je bila tudi identifikacija še enega do sedaj na Slovenskem neznanega rokopisa iz kartuzije Jurklošter: graduala iz 13. stoletja, ki se hrani v Pragi (obstaja še en gradual iz 13. stoletja, iz Bistre, sicer pa so kartuzijanski glasbeni rokopisi iz tega časa zelo redki). Nedvomno se s tovrstnimi projekti ne širi le vedenje o glasbeni preteklosti na naših tleh, temveč se odkrivajo tudi novi rokopisi, ki opozarjajo na pomembno mesto te preteklosti. Raziskava rokopise s slovenskih tal kot predstavnike neke tradicije vključuje v primerjave z drugimi tradicijami in tako v rezultatih posredno nanje opozarja tudi raziskovalce, ki se na prvem mestu ukvarjajo z drugimi tradicijami. Na ta način glasbeni rokopisi srednjeveških kartuzijanov s slovenskih tal stopajo v dialog z glasbenimi rokopisi drugih tradicij in iz drugih okolij. Vsekakor je potrebno raziskovalce v mednarodnem okviru na to še naprej opozarjati, predvsem z razpravami in referati v večini dostopnem angleškem jeziku. Poznavanje kartuzijanske tradicije in njenega spoštovanja avtoritete Svetega pisma in gregorijanskih melodij sta lahko pomembna za razumevanje tega meniškega reda, ki na Slovenskem še vedno živi svojo tradicijo in jo je prav zaradi tega velikega spoštovanja tudi ohranil do današnjih dni. Nedvomno rezultati projekta lahko koristijo številnim kulturnim delavcem, sam glasbeni material pa tudi izvajalcem. Prav iz rezultatov projektne raziskave se je oblikovalo tudi sodelovanje voditeljice projekta z Javnim skladom za ljubiteljske in kulturne dejavnosti Republike Slovenije, v okviru katerega bo jeseni za glasbenike pripravila teoretično in praktično delavnico o kartuzijanskem koralu in tako na pomen tovrstne kulturne dediščine opozorila ljubiteljske in poklicne glasbenike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno