Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teološki in mistični okvir slovenske baročne literature v evropskem kontekstu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.11.00  Humanistika  Teologija   

Koda Veda Področje
H002  Humanistične vede  Teologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Historična teologija, zgodovina duhovnosti, kulturna zgodovina, kulturna analiza, hermenevtika, barok, evropska baročna teologija, mistična teologija, homiletika, baročna literatura
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28568  dr. Alen Albin Širca  Literarne vede  Vodja  2013 - 2015 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001 
Povzetek
Raziskovalni projekt bo preučil slovenske baročne religiozne tekste in tako raziskal teološke in duhovne izvore slovenske katoliške teologije. Eden izmed ciljev projekta je natančna analiza teoloških in mističnih temeljev slovenskih baročnih besedil. S tem bo oživil akademski in znanstveni interes za doslej spregledano področje slovenske teološke, duhovne in kulturne zgodovine, kajti za razliko od reformacije slovenski barok še ni doživel ustrezne znanstvene pozornosti, zlasti ne teološke (obstoječe študije se navadno osredotočajo samo na filološka in literarna vprašanja). Zato bo predlagani postdoktorski projekt, ki bo to gradivo preiskal z vidika teologije in zgodovine duhovnosti, pionirsko delo. Vendar se projekt ne bo omejil samo na zbiranje gradiva in njegovo interpretacijo v okviru slovenske (nacionalne) teologije, temveč bo vrgel luč tudi na stike med evropskim (zlasti italijanskim ter nemškim) in slovenskim religioznim barokom, kakor ga poznamo prek besedil. Ena izmed pomembnih hipotez namreč je, da slovenski barok, z ozirom na teologijo in religijo na splošno, predstavlja pomembno različico evropske potridentinske kulture. Sodobna nizozemska kulturologinja Mieke Bal, katere delo bo relevantno v teoretski fazi projekta, zagovarja postmoderno teologijo, ki ni nikoli zgolj rekonstrukcija teološke in religiozne preteklosti, ampak tudi konstrukcija sedanjosti. V tem okviru je raziskovanje neke specifične teologije in duhovnosti pomembno za globlje razumevanje sodobne kulture na splošno, kar pomeni, da teologija lahko postane ena izmed oblik interdisciplinarne kulturne analize. Zato bo projekt skušal pokazati, da sta intelektualni teološki pluralizem slovenskega baroka (na primer patristika, eksegetska tradicija, teološki humanizem, novoplatonizem itn.) in njegova odprtost za mistične prvine religije zelo relevantna ne samo za sodobni teološki diskurz, ampak tudi za humanistiko na splošno.
Pomen za razvoj znanosti
Vsebinska specifika pričujočega projekta je pomembna predvsem zaradi deficitarnosti znanstvene obravnave na področju religiologije na splošno in krščanske teologije posebno. Izkazalo se je, da je v primerjavi z drugimi zgodovinski epohami, barok, ki v grobem zajema 17. in deloma 18. stoletje, na svetovni ravni marginalna teološka tema. To je razvidno že ob dejstvu pomanjkanja sekundarne literature. Tematska področja, kot so, baročna pridiga, baročne duhovne prakse, baročna teološka misel in ne nazadnje baročna mistika, se v globalnem merilu namenja precej manj pozornosti, kot drugim epoham (antika, sredni vek, renesansa, 19. stoletje itn.). Izrazita interdisciplinarna naravnanost pričujočega projekta kaže na to, da ima sodobna teologija velik potencial, da postane pomembna humanistična panoga, kolikor pri določeni znanstveni tematizaciji religijskega fenomena stopi v ploden dialog z drugimi vedami, zlasti literarno vedo, zgodovino idej in mentalitet, filozofsko hermenevtiko in tudi kulturologijo na splošno. S tem se lahko in more osvoboditi ozkih »dogmatičnih« in včasih celo »ideoloških« teoretskih prijemov (npr. neosholastike), ki so v preteklosti prevladovali v slovenski teologiji. Konstruiranje teologije kot religijske kulturologije (to bi lahko imenovali tudi »postmoderna« teologija), ki je zmožna ponuditi tako teoretske kot praktične rešitve perečih sodobnih družbenih problemov, je ena izmed poglavitnih doprinosov tega projekta. Seveda pa takšna odprtost za kulturo ne sme opustiti lastne specifike teološke vede, kolikor gre za historično in sistematično raziskovanje poglavitnega religijskega izročila na Zahodu, to je krščanstva. Prav ta dialektika me domačim in tujim, starim in novim, istim in drugim, ki ji je bil zavezan pričujoči projekt, je temeljna za katero koli panogo na področju humanistike, tudi teologijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričujoči projekt je posegel po doslej slabo znani in proučevani temi, religiozni dimenziji baroka, ki pa je za slovensko kulturno zavest vendarle pomembna, kolikor pomeni eno izmed formativnih obdobij slovenske duhovne zgodovine – gre torej za eklatantno deficitarnost raziskovalnega področja. Slovenska humanistika je za razliko od drugih zgodovinskih obdobjih (npr. protestantika, 19. stoletje) barok doslej zanemarjala. Obstoječe raziskave slovenske baročne literature so se doslej odvijale samo na jezikoslovni in zgolj osnovni literarnozgodovinski ravni. Pričujoči projekt se z raziskavo evropskega religioznega konteksta te dobe (ta zajema tako teologijo kot duhovnost, tako teorijo kot prakso) prvič sploh znanstveno loteva takšne tematike. Poglavitno spoznanja projekta razkrivajo drugačno podobo obdobja baroka tako na zgodovinski kot na religiozni ravni: v nasprotju s prevladujočim stereotipom o ozkih, togih in duhovno nazadnjaškim težnjah (protireformacija, rekatolizacija), se razkriva kompleksno, pluralno in hibridno obdobje, ki ga bo kazalo še naprej temeljito proučevati. Vsako, na videz še tako marginalno obdobje slovenske preteklosti ni pomembno samo zaradi temeljitejšega poznavanje lastne preteklosti, ampak tudi za zasnavljanje novih kulturnih identitet in praks. V baroku je bila to zlasti asketska, meditativno-kontemplativna kultura, ki ima med drugim tudi zaradi svoje »pozabljenosti« in »drugosti« velik kulturni kapital. Rezultati projekta so pokazali na precejšnjo mero aktualnosti in aplikabilnosti: teoretska ekstrapolacija mistične teologije oz. mistike na splošno, kot enega izmed poglavitnih diskurzov baročne dobe, ponuja vrsto strategij za sodobni medreligijski dialog in mirovne študije. To spoznanje je v kontekstu sodobnih družbenih problemov, ki vstopajo tudi v naš slovenski prostor, pomembno, saj omogoča teoretsko zasnovo družbeno-kulturnih praks miru in strpnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno