Projekti / Programi
Etiologija, vnetne beljakovine in genski polimorfizem pri bolnikih s solitarnim in multiplim erythema migrans
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B510 |
Biomedicinske vede |
Infekcije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
lymska borelioza, erythema migrans, simptomi po preboleli lymski boreliozi, vnetne beljakovine, genetski polimorfizem, IL-23, TH17 imunski odgovor
Raziskovalci (19)
Organizacije (2)
Povzetek
Lymska borelioza (LB) je na severni polobli najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo borelije lymske borelioze (B. burgdorferi s.l.), v Severni Ameriki le B. burgdorferi, v Evropi pa največkrat B. afzelii in B. garinii, redko B. burgdorferi, izjemoma tudi nekatere druge borelijske vrste. Najpogostejši znak bolezni je kožna sprememba, erythema migrans (EM), iz katere se okužba lahko razširi na druge organe.
Mehanizmi, ki privedejo iz lokalizirane v diseminirano obliko bolezni, so slabo pojasnjeni. V ZDA so ugotovili, da so nekateri podtipi B. burgdorferi bolj virulentni in da se iz kože pogosteje razširijo v kri in da povzročijo diseminirano obliko bolezni in bolj izrazite simptome. Pojavljajo se tudi poročila o potencialnih genetskih dejavnikih tveganja za neugoden potek bolezni, npr. polimorfizem gena TLR1. Podobnih podatkov v Evropi ni, saj ni bilo raziskav, ki bi ocenjevale, ali podtipi znotraj posamezne borelijske vrste v kombinaciji z genetskimi dejavniki gostitelja vplivajo na zmožnost diseminacije in pojav težjih oblik bolezni.
Po ustreznem antibiotičnem zdravljenju EM večina bolnikov popolnoma okreva, pri približno desetini pa še mesece po zdravljenju vztrajajo glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in/ali sklepih in kognitivne težave. Težave po preboleli LB predstavljajo precejšen klinični izziv in so predmet žočnih razprav, vsaj deloma zato, ker ni ustreznega zdravljenja.
Vzrokov za simptome po preboleli LB ne poznamo. Smiselni razlagi bi lahko bili perzistentna okužba (dosedanje raziskave kažejo, da je ta razlaga malo verjetna) in neravnovesje v imunskem odzivu po preboleli LB, v prid katere govorijo naši nedavni rezultati. Ugotovili smo, da ima skupina bolnikov s težavami po ustrezno zdravljenem EM visoke nivoje IL-23 v serumu in da so zvišane vrednosti tega citokina, ki je del TH17 imunskega odgovora, povezane s prisotnostjo avtoprotiteles, kar kaže, da bi bili simptomi po preboleli LB lahko odraz neuravnoteženih TH17 imunskih odgovorov.
Hipoteza Predpostavljamo, da so razlike v diseminaciji in patogenezi LB posledica neuravnoteženega vnetnega imunskega odziva, ki je odraz dejavnikov povzročitelja in gostitelja. Za osvetlitev teh dejavnikov bomo pri bolnikih z jasno definirano LB uporabili sodobne mikrobiološke, imunološke in genetske pristope oziroma preiskave.
Cilji
1) Ugotovitev vrste B. burgdorferi s.l. in genotipov znotraj posamezne borelijske vrste, povezanih z diseminacijo, morebitno perzistenco, težo bolezni in prisotnostjo težav po zdravljenju in osvetlitev povezave med posameznimi podtipi borelij s kliničnimi podatki pri bolnikih. Borelijske genotipe bomo opredelili s pomočjo dveh molekularnih metod: restriction fragment length polymorphism (RFLP) in multilocus sequence typing (MLST). Perzistenco borelij po zdravljenju bomo iskali s pomočjo kultur, PCR in seroloških preiskav v koži in krvi bolnikov z EM pred in po zdravljenju z antibiotiki.
2) Osvetlitev imunskih mehanizmov v patogenezi LB z določitvijo imunskih proteinskih profilov (vključno z odgovori TH17) ter genetskih različic in povezava dobljenih rezultatov s kliničnimi ugotovitvami pri bolnikih, predvsem s prisotnostjo diseminirane bolezni in simptomov po LB. Koncentracijo citokinov in kemokinov, ki predstavljajo prirojene in pridobljene imunske odgovore, bomo določali v serumih in vzorcih kože bolnikov z EM v času aktivne okužbe in po zdravljenju s pomočjo Luminex-a in PCR, genetske različice pa z ImmunoChip.
3) Izdelava klinično pomembnih napovednih modelov s pomočjo biostatistike in matematičnega modeliranja, v katere bodo vključeni podatki o vrstah in podvrstah borelij, imunskih profilih in klinični podatki o diseminaciji LB, teži bolezni in prisotnosti simptomov po preboleli LB.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati našega raziskovalnega dela predstavljajo doprinos k razumevanju patogeneze lymske borelioze in imajo pomembne praktične posledice, saj smo nedvomno potrdili, da enostavnejša, varjenjša in cenejša oblika oralnega atibiotičnega zdravljenja multiplih erythema migrans ni manj učinkovita od intravenske terapije.
Pomen za razvoj Slovenije
Z objavo rezultatov našega raziskovalnega dela v mednarodnih publikacijah doprinašamo k mednarodni prepoznavi Slovenije na področju infektologije. Rezultati so pokazali, da cenejše in za bolnika bolj prijazno oralno zdravljenje ni manj učinkovito od intravenskega zdravljenja multiplih erythema migrans.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
