Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Psihološke in reproduktivne motnje pri moških, izpostavljenih prenatalnemu stresu.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Stres, motnje razpoloženja, agresivnost, reprodukcija, spolno obnašanje, ljudje, miši, epigenetika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12218  dr. Metoda Dodič Fikfak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  1.094 
2.  34821  Barbara Dolenc  Psihologija  Raziskovalec  2014  78 
3.  10568  Sašo Drobnič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2017  136 
4.  32106  dr. Barbara Golob  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2015  18 
5.  33384  mag. Žiga Jan  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2015  16 
6.  03721  Mojca Kolbezen Simoniti  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2014 - 2017  43 
7.  13330  dr. Gregor Majdič  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  565 
8.  22159  Martina Pečlin    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
9.  37781  dr. Urška Smrke  Psihologija  Raziskovalec  2015 - 2016  81 
10.  29351  dr. Tanja Španić  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2016  41 
11.  15883  dr. Lilijana Šprah  Psihologija  Raziskovalec  2014 - 2017  473 
12.  34286  Nina Šterman    Tehnični sodelavec  2014 - 2015 
13.  19487  dr. Malan Štrbenc  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2017  77 
14.  05015  dr. Ivan Verdenik  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2014 - 2017  467 
15.  19449  dr. Branko Zorn  Reprodukcija človeka  Vodja projekta  2014 - 2017  306 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  73.076 
2.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  9.703 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.441 
Povzetek
Raziskave so pokazale, da stres v času nosečnosti lahko vpliva na razvoj plodu v maternici in ima lahko dolgoročne posledice za zdravje. Največ poročil govori o povečani nagnjenosti k debelosti, nevarnosti srčno-žilnih obolenj ter vplivu na nevrotransmiterske sisteme v možganih, kar se lahko odraža v povečani ranljivosti za razvoj nekaterih duševnih motenj kot so motnje razpoloženja, shizofrenije, povečana nagnjenosti k zlorabi psihoaktivnih substanc ter vedenjskih težav in motnje spanja. Nekatere raziskave poročajo tudi o vplivu stresa pred rojstvom na delovanje spolnega sistema pri moških, vendar so ti mehanizmi še zelo nerazjasnjeni. V predlaganem projektu bomo proučili vpliv prenatalnega stresa na osnovne mehanizme pri razvoju moškega spolnega sistema in spolnega obnašanja mišjih samcev, ranljivost za razvoj motenj razpoloženja in agresivnih vedenjskih vzorcev pri moških potomcih v odrasli dobi in delovanje spolnega sistema, plodnost in na raven nekaterih hormonov v krvi pri moških potomcih v odraslih dobi. Breje mišje samice izpostavili stresu in nato pri potomcih spremljali njihovo spolno in agresivno obnašanje. Po končanih testih obnašanja bomo samce žrtvovali in jim odvzeli moda, možgane ter kri za meritve hormonov. Nekaj samcev, ki bodo izpostavljeni stresu, bomo v odraslem življenju parili, da bomo preverili njihovo plodnost. V drugem delu raziskave bomo preverili, ali podobni mehanizmi delujejo tudi pri ljudeh. V Sloveniji je v juniju 1991 potekala 10-dnevna vojna ob odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, ki je bil izjemno stresen dogodek za prebivalce Slovenije. Vzorec udeležencev raziskave bo oblikovan iz splošne populacije oseb, rojenih v letu 1991 in 1992. Vključeni bodo moški prostovoljci, ki bodo razdeljeni v 4 skupine (N=400) glede na izpostavljenost stresu v različnih obdobjih nosečnosti njihovih mater (prvi, drugo in tretje trimesečje ter kontrolna skupina). Udeleženci bodo v okviru psihološke študije izpolnili nabor psihodiagnostičnih vprašalnikov in bodo povabljeni k sodelovanju v androloških preiskavah, kjer bodo v laboratoriju oddali vzorec semena ter kri za hormonske preiskave (skupno od 120 – 200 udeležencev). Izdelan bo psihološki profil udeležencev, opredelili bomo njihovo ranljivost za razvoj nekaterih motenj razpoloženja (depresija, anksioznost, bipolarna motnja razpoloženja) in izraženost agresivnih vedenjskih vzorcev ter izraženost simptomatike, povezane z depresivnimi oz. anksioznimi motnjami. Izvedli bomo analizo povezanosti psiholoških profilov s splošnimi parametri androloških preiskav ter ravnijo hormonov. Vsi rezultati bodo analizirani s primernimi statističnimi metodami, ki nam bodo omogočile proučiti vpliv stresa na razvoj plodov in njegove dolgotrajne učinke na zdravje moških potomcev. Predlagana raziskava bo prva raziskava, ki bo pokazala, ali obstaja dolgoročen vpliv izpostavljenosti mater stresu v različnih obdobjih nosečnosti na razvoj in delovanje spolnega sistema pri moških potomcih stresu izpostavljenih mater, poleg tega pa bo zaradi edinstvenega modela, ki ga predstavlja časovno omejena vojna v Sloveniji, to ena redkih raziskav, kjer bo izdelan psihološki profil udeležencev, s katerim bomo opredelili morebitno povezanost med zgodnjo izpostavljenostjo stresu in ranljivostjo za razvoj motenj razpoloženja in agresivnih vedenjskih vzorcev.
Pomen za razvoj znanosti
Stres predstavlja velik problem v sodobni družbi. Neposredni vplivi stresa pri ljudeh so dokaj dobro proučeni, manj pa je znanega o dolgoročnih vplivih stresa za zdravje ljudi. Nekatere raziskave v zadnjih letih so pokazale na povezave med stresom nosečih mater in povečano ranljivostjo njihovi potomcev za razvoj nekaterih duševnih motenj, vendar mehanizmi niso povsem znani, saj veliko težavo predstavljajo raziskave pri ljudeh. Težko je namreč najti večje skupine mater, ki bi bile izpostavljene podobnemu stresu v časovno dobro definiranem obdobju v času nosečnosti, in nato slediti zdravje njihovih potomcev. V Sloveniji smo imeli leta 1991 krajši vojaški spopad, ki je nedvomno predstavljal velik stres za prebivalce Slovenije vključno z materami, ki so bile v tem času noseče. Populacija njihovih potomcev tako predstavlja izjemen, do sedaj neizkoriščen model za proučevanje dolgoročnih posledic izpostavljenosti stresu pred rojstvom. Rezultati projekta imajo velik pomen za razumevanje dolgoročnih posledic stresa v mednarodnem merilu, saj je to ena redkih raziskav pri ljudeh, ki omogoča ob natančni časovni opredelitvi stresa v določnih obdobjih nosečnosti proučiti dolgoročne posledice tega stresa za zdravje ljudi. Poleg vpliva stresa na duševno zdravje smo v raziskavi proučili tudi dolgoročni vpliv stresa pred rojstvom na delovanje moškega spolnega sistema, saj so nekatere raziskave pri poskusnih živalih pokazale tudi na tovrstne učinke. Po naših razpoložljivih podatkih takšne raziskave pri ljudeh do sedaj ni bilo narejene, zato je to prva raziskava v svetovnem merilu in kot takšna izjemno pomembna za razumevanje povezave med stresom pred rojstvom in delovanju spolnega sistema pri odraslih mladih moških, kar bi lahko bilo povezano tudi z naraščanjem pojavnosti slabše plodnosti pri ljudeh v razvitih državah.
Pomen za razvoj Slovenije
Duševne motnje, povezane s stresom, predstavljajo veliko težavo za sodoben družbe tako zaradi neposrednih stroškov zdravljenja kot zaradi izgubljene delovne sposobnosti pacientov, vodijo pa lahko tudi v druge zdravstvene težave kot so srčno žilna obolenja ter debelost in z njo povezana sladkorna bolezen, ki predstavljajo veliko breme za javno zdravstvo. Prav tako ima neplodnost velike posredne posledice za družbo in javni zdravstveni sistem, težave zaradi neplodnosti pa lahko vodijo tudi v razvoj duševnih motenj kot je recimo depresija. Poznavanje mehanizmov, ki privedejo do pojava takšnih bolezni bi zato lahko pomembno prispevalo k boljšemu zdravljenju takšnih bolezni, kar bi se kazalo v veliki posrednih učinkih na celotno družbo z manjšimi izdatki zdravstvenih blagajn ter večjo delovno sposobnostjo ljudi v delovni dobi. Rezultate raziskav smo neposredno prenesli v poučevanje študentov, saj vsi trije nosilci projektnih nalog sodelujejo v pedagoškem procesu in so tako lahko neposredno seznanili študente z rezultati raziskav ter pomenom stresa pred rojstvom za zdravje ljudi. Ker pa je to prva takšna raziskava v svetovnem merilu, ki je proučevala reproduktivno zdravje moških, izpostavljenih stresu pred rojstvom, hkrati pa prva raziskava edinstvene, zelo informativne populacije ljudi, so rezultati zagotovo tudi odmevni v mednarodnem prostoru in lahko prispevajo k promociji Slovenije in slovenske znanosti. S samim projektom in rezultati projekta smo že v času projekta seznanjali javnost preko različnih objav v poljudnih revijah in časopisih ter v radijskih in televizijskih oddajah, v katerih so gostovali vsi trije nosilci projekta (Lilijana Šprah, Branko Zorn in Gregor Majdič). S tem smo prispevali k ozaveščanju o škodljivih posledicah stresa med splošno populacijo. O projektu smo javnost obveščali tudi preko družbenih omrežij (Facebook), ter izsledke raziskav vključevali v pedagoško delo nosilcev projekta. S tem smo dvigovali zavedanje o dolgoročnih škodljivih posledicah stresa v Sloveniji tako med splošno kot med strokovno javnostjo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno