Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rejne živali kot rezervoar okužb z bakterijama Clostridium difficile in MRSA pri ljudeh

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
MRSA, Clostridium difficile, zoonoza, epidemiologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28448  dr. Jana Avberšek  Veterina  Raziskovalec  2015 - 2017  124 
2.  33139  dr. Petra Bandelj  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  57 
3.  32190  Sara Beigot Glaser  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2015 - 2016 
4.  27973  dr. Urška Dermota  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  103 
5.  30378  dr. Majda Golob  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  188 
6.  27968  dr. Irena Grmek Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  378 
7.  30755  dr. Sandra Janežič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  157 
8.  39657  Maja Kavalič    Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
9.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  203 
10.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2014 - 2017  472 
11.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  283 
12.  24598  Tina Pirš  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  86 
13.  38981  Jan Plut  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2017  65 
14.  12278  dr. Maja Rupnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2014 - 2017  689 
15.  33511  dr. Valerija Tkalec  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  53 
16.  37161  Tanja Vrabič  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
17.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  81 
18.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2014 - 2017  470 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.952 
2.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.673 
Povzetek
Še nedavno tradicionalno bolnišnične okužbe, povzročene s proti meticilinu odpornimi sevi bakterije Staphylococcus aureus (MRSA; angl. methicillin resistant Staphylococcus aureus) oziroma z bakterijo Clostridium difficile (C. difficile) se vse bolj širijo tudi v okolje izven bolnišnic. Ker sta oba povzročitelja pogosto prisotna pri domačih živalih, se vse bolj izpostavlja možnost, da živali predstavljajo potencialni vir okužbe za ljudi. Z našim projektom želimo, na osnovi široko zastavljenih preiskav živali, hrane in drugih potencialnih virov okužb ljudi, ter s karakterizacijo in analizo genomov izoliranih sevov MRSA in C. difficile iz teh virov in ljudi, določiti vpliv rejnih živali na okužbe ljudi s tema bakterijama. Raziskovalci Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano bomo tako raziskovali prisotnost MRSA in C. difficile pri prašičih, konjih in perutnini, ter v mleku, mesu in mesnih izdelkih. Hkrati bomo preučevali MRSA seve izolirane iz ljudi, katerih okužbe oziroma kolonizacije bi lahko bile povezane z rejnimi živalmi. Izbranim sevom bomo določili dejavnike virulence in odpornost proti protimikrobnim zdravilom. S tipizacijskimi metodami in metodami primerjalne genomike bomo ugotavljali istovetnost sevov izoliranih pri ljudeh in živalih in s tem potrjevali morebitne prenose. Pričakujemo, da nam bodo dobljeni rezultati dali dober vpogled v vlogo živali pri okužbah ljudi z MRSA in C. difficile in nam hkrati pomagali izdelati smernice za omejitev okužb in širjenja omenjenih bakterij znotraj in med različnimi živalskimi vrstami in ljudmi.
Pomen za razvoj znanosti
Epidemiološka raziskava prenosa MRSA in C. difficile med živalskimi vrstami in ljudmi je ena prvih tako obsežnih raziskav ne le pri nas, ampak v širšem prostoru. Še zlasti velja izpostaviti originalni pristop k raziskovanju okužb z LA-MRSA pri ljudeh, ki po nam dostopni literaturi doslej še ni bil opisan. Hkratno vzorčenje ljudi z LA-MRSA, njihovih družinskih članov, domačih živali in okolja, sočasno pridobivanje pomembnih epidemioloških podatkov in uporaba sodobnih tipizacijskih metod je zagotovilo zanesljivo in učinkovito raziskavo prenosa okužb med ljudmi in živalmi. Rezultat tega je, da smo uspeli dokazati, da vir okužb s sevi LA-MRSA niso več nujno živali, ki jih imajo ljudje na kmetijah, temveč da ti sevi že uspešno krožijo med človeško populacijo. Po nam znanih podatkih iz literature smo v okviru projekta kot prvi validirali metodo PCR v realnem času (qPCR) za kvantifikacijo C. difficile pri prašičih. S to metodo smo ugotavljali dinamiko izločanja C. difficile v fecesu vseh kategorij prašičev (od sesnih pujskov do odraslih svinj). S temi rezultati smo dobili boljši vpogled v širjenje in prisotnost oz. vir C. difficile v farmskem okolju. Na podlagi teh ugotovitev bomo osnovali nadaljnje raziskave metagenomike s sekvenciranjem naslednje generacije, saj pričakujemo, da bi na ta način lahko natančneje določili vir C. difficile v okolju. Validacija metode določanja minimalne inhibitorne koncentracije (MIK) na mikrotitrskih ploščah za določanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom (PMZ) je pomemben prispevek k standardizaciji postopka za določanje odpornosti bakterije C. difficile na svetovni ravni. Rezultati validacije so bili objavljeni v priznani mednarodni reviji s področja javnega zdravja Zoonoses and public health. Rezultati celotnega projekta so bili objavljeni v več mednarodno priznanih revijah s faktorjem vpliva in predstavljeni na znanstvenih srečanjih doma in v tujini.
Pomen za razvoj Slovenije
Zahvaljujoč izvedenemu projektu je Slovenija med prvimi državami, ki imajo celovit pregled nad pojavnostjo in značilnostmi sevov MRSA in C. difficile pri rejnih živalih in ljudeh. Predvidevali smo, da bo naša raziskava imela vpliv na spremembe v odnosu do okužb živali z omenjenima bakterijama in s tem na smernice za varovanje zdravja ljudi. Rezultati projekta, ki se nanašajo na MRSA, so že pripomogli k temu, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil algoritem ukrepanja ob okužbah ljudi s CA-MRSA (angl. community-acquired MRSA), ki se odslej prijavljajo območnim epidemiologom. To omogoča večji pregled nad okužbami povzročenimi s CA-MRSA in LA-MRSA ter v nadaljevanju sledenje viru okužb in preprečevanje okužb. Ugotovljeno je bilo, da so ogroženi predvsem rejci živali, oskrbniki in veterinarji, ki bi se morali pri svojem delu ustrezno zaščititi. Rezultati so tudi pokazali, da prašiči slovenskega porekla, za razliko od uvoženih iz zahodnoevropskih držav, večinoma niso okuženi z LA-MRSA, kar bi lahko bila, seveda ob ustreznih biovarnostnih ukrepih v rejah, pomembna prednost na skupnem evropskem trgu. V okviru projekta smo uvedli nov test PCR za ugotavljanje prisotnosti genov ermB in tetM za ugotavljanje odpornosti C. difficile proti PMZ, kar pomeni izboljšanje diagnostike na področju okužb ljudi in živali s to bakterijo. V celoti gledano, okužbe ljudi z bakterijama MRSA in C. difficile predstavljajo relativno veliko obremenitev za slovenski zdravstveni sistem. Z zmanjševanjem prisotnosti omenjenih bakterij na farmah prašičev bi pomembno zmanjšali obremenitev okolja in ljudi, vendar brez dodatnih biovarnostnih ukrepov v bolnišnicah ne moremo pričakovati občutnega izboljšanja trenutnega stanja. Hkrati pa je za učinkovito preprečevanje okužb ključnega pomena ozaveščenost najširšega kroga populacije, zato smo v okviru projekta sodelovali tudi z dijakoma Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC), ki sta izdelala projektno nalogo na temo okužb z MRSA in jo predstavila profesorjem ter dijakom četrtih letnikov BIC. Na ta način smo pripomogli k ozaveščanju mladih, ki so najbolj dovzetni za spremembe v ravnanju. S problematiko LA-MRSA smo v obliki posebej pripravljenih predavanj seznanili veterinarje, ki v okviru svojega dela obiskujejo prašičje farme ali pa so tam zaposleni. Na strokovnih posvetovanjih smo problematiko predstavili tudi širši veterinarski javnosti. O stanju LA-MRSA pri ljudeh in živalih redno poročamo tudi v okviru Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil. Pridobljeni podatki o odpornosti proti PMZ in determinantah patogenosti izoliranih sevov so pomembni za širšo veterinarsko in medicinsko stroko, še posebej pa za Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter za Nacionalno komisijo za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu za zdravje, ki je odgovorna za izdelavo smernic za racionalno uporabo PMZ.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno