Projekti / Programi
Medijatizacija javnega življenja: protislovja v sferi politike in vsakdanjega življenja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S265 |
Družboslovje |
Tisk in komunikacijske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Medijatizacija, publiciteta, javnost, vidnost, politično komuniciranje, fotografija, socialni mediji, internet
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
Projekt odgovarja na potrebo po nujnem teoretičnem napredovanju, di bi lahko bolje razumeli, ali in v katerih ozirih različni sestavni deli in vidiki družbe in vsakdanjega življenja postajajo čedalje bolj medijatizirani in v kakšnem smislu; kakšne spremembe se dogajajo v času in katere oblike medijatizacije lahko zasledimo v različnih sferah življenja in družbe ter kakšne so posledice. Glavni cilj projekta je ugotoviti, kako z digitalizacijo podprta družbena in tehnološka konvergenca medijev (pre)oblikuje procese medijatizacije in kakšne so njene posledice v spletnih in fizičnih (online/offline) družbenih okoljih. Primerjalna analiza delovanja treh temeljnih vrst akterjev (političnih, civilnodružbenih, zasebnih državljanov) bo omogočila razvoj tipologije dejavnikov, ki določajo oblike in načine medijatizacije online in offline delovanja v različnih okoljih. Osrednja pozornost bo namenjena vprašanju, ali konvergenca medijev služi družbenim akterjem zgolj kot orodje za učinkovitejšo koordinacijo družbenega delovanja in komuniciranja ali pa celoviteje spreminja načine razumevanja družbenega delovanja in komuniciranja, ki se kaže v vzpostavitvi novih medijatiziranih oblik komunikativnega in instrumentalnega delovanja.
Predlagani projekt je usmerjen v proučevanje problemov medijatizacije javnega življenja ter protislovja v sferi politike in vsakdanjega življenja, ki jih medijatizacija prinaša. Za učinkovito doseganje zastavljenih ciljev bo raziskovanje potekalo v treh modulih, katerih delo se bo tesno prepletalo: 1. medijatizacija v sferi (profesionalne) politike, 2. družbena gibanja, internetizacija in alternativna politika, 3. »vsepovsodna« fotografija ter njene rabe v zasebnem in javnem življenju.
V zadnjih letih je medijsko raziskovanje namenilo veliko pozornosti procesom medijatizacije, v katerih se vpliv množičnih medijev na druge institucije ali sfere družbe – in v vsakdanjem življenju – povečuje. Po letu 1980 je naraščajoče vdiranje medijev v sfero politike prispevalo k ostrim kritikam »medijsko vodene republike«, v kateri množični mediji grozijo s prilaščanjem funkcij političnih institucij. Podrobnejša analiza empiričnih dokazov, ki je sledila zgodnjim kritikam, je pokazala, da so politične institucije v številnih državah kljub razširjeni moči množičnih medijev v veliki meri obdržale svoje funkcije. Kljub temu se je odnos med mediji in političnimi institucijami bistveno spremenil: čeprav politične institucije še vedno obvladujejo politične procese in funkcije, so vedno bolj pod vplivom množičnih medijev. Politični akterji so hkrati odvisni in aktivno vpleten v medijatizacijo.
V novejšem času so internet in družbeni mediji spremenili naravo medijatizacije do take mere, da lahko govorimo o internetizaciji kot najvišji stopnji medijatizacije. Pojem internetizacije – neločljivo povezan z globalizacijo vseh transakcij – označuje prodoren in daljnosežen vpliv interneta na vsa področja človekovega življenja v sodobnih družbah. Internet je popolnoma integriran s »pred- internetnimi« vrstami dejavnosti, in sicer tako močno, da je smisel njegovega razlikovanja od »tradicionalnega« načina urejanja stvari v politiki, gospodarstvu, kulturi, znanosti in vsakdanjem življenju močno vprašljiv. Zaradi širitve in vsepovsodnosti interneta postajajo družbene – komunikativne in instrumentalne – prakse čedalje bolj digitalizirane in internetizirane, ob tem pa nastajajo tudi povsem nove (politične) prakse. Pri tem je ključno vprašanje, kako razumeti delovanje političnih akterjev v internetiziranih političnih okoljih, ki jih ne obvladuje več tradicionalna medijska pozornost, značilna za zgodnejše obdobje demokratičnega (množičnega) političnega komuniciranja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt odpira teoretska in empirična vprašanja medijatizacije profesionalne politike in jih povezuje z alternativnimi demokratičnimi praksami v javni sferi (z oblikami aktivizma in državljanstva kot protiuteži tradicionalnim oblikam politike) in (pol)zasebnim oz. javno-zasebnim komunikacijskim delovanjem posameznikov v družbenih omrežjih. Vpliv medijatizacije na politiko je mnogo bolj kompleksen, kot so domnevale prvotne konceptualizacije, kar zahteva njegovo bolj sistematično proučevanje. Sodobni problemi (predstavniške) demokracije v digitaliziranem in globaliziranem svetu ter prizadevanja demokratične teorije, da bi presegle »demokratični primanjkljaj«, so tesno povezani s procesi medijatizacije in njihovim vplivom na dostop državljanov do medijatizirane javne sfere in legitimnost demokratičnega komuniciranja (mediacijo med civilno družbo in državo). Raziskava je pokazala, da medijatizacija in internetizacija vnašata novo dinamiko v delovanje posameznikov in družbenih skupin, omogočata njihovo povezovanje in delovanje v transnacionalnem kontekstu. Če spletno komuniciranje na eni strani omogoča alternativno politiko, pa je na drugi strani razpršeno, pogosto osredotočeno na partikularna vprašanja, zaradi česar so možnosti konsenzualnega delovanja v spletnem okolju omejene. Raziskava je poglobila razumevanje pomena množičnih medijev za delovanje institucionalnih političnih akterjev in protestnih gibanj, obenem pa pokazala na omejitve pristopa medijatizacije in pojmovnega aparata medijske logike, ki ga predpostavlja ta pristop. Ugotovili smo, da je pristop medijatizacije smiselno dopolnjevati ali zamenjati z drugimi teoretsko-analitičnimi pristopi, med drugim sociologijo medijev, kritičnimi pristopi k političnemu komuniciranju in politično ekonomijo medijev. Projekt ne prinaša le posodobljenega pogleda na medijatizacijo in prispeva k nadaljnjim raziskavam na tem področju, ampak prispeva tudi k politikam medijatiziranega vladovanja ter razvoju politične in komunikacijske kulture v Sloveniji. Čeprav projekt ne uporablja koncepta medijatizacije za analizo odnosa med znanostjo in množičnimi mediji, so njegove ugotovitve (posredno) pomembne ne samo za področje medijskih študij, ampak tudi – vsaj v bolj pragmatičnem smislu – za znanost kot celoto. Da so rezultati raziskovalnega projekta pomembni za razvoj znanosti, najbolj zgovorno pričajo številne objave članov raziskovalne skupine v mednarodnih znanstvenih revijah International journal of media and cultural politics, Javnost : The Public, Lex localis, Journalism practice in mnogih drugih znanstvenih revijah ter v monografijah pri mednarodnih znanstvenih založbah, kot npr. Routledge, ter referati in vabljena predavanja na mednarodnih znanstvenih konferencah, kot je prikazano v poročilu o uresničitvi predloženega programa na raziskovalnem projektu in predstavitvi najpomembnejših dosežkov projektne skupine na raziskovalnem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Vprašanja medijatizacije politike, javne sfere in vsakdanjega življenja so po svoji bistveni naravi vprašanja, ki ne le posredno, ampak kar neposredno zadevajo vsako sodobno družbo, glede na njen tranzicijski značaj z dokaj 'fleksibilnimi' družbenimi strukturami in institucijami pa posebej tudi slovensko družbo. Projekt izhaja iz vse večjega zavedanja, da morajo tako civilnodružbene organizacije kot politične stranke in vlade preoblikovati svoje prakse, da bi spodbudile komunikacijsko vključevanje družbenih skupin in posameznikov, ki jih dolgoročno in pomembno prizadevajo posledice delovanja odločevalskih akterjev, na katerega državljani neposredno ne morejo vplivati. Rezultati raziskave kažejo, da so slovenski mediji komaj služili kot povezovalna sila in skupni forum za vključujočo in odprto razpravo v času zaostrene krize legitimnosti; novinarji so le redko pokazali na sistemsko naravo krize, rešitve pa pretežno predstavljali znotraj prevladujočih paradigem ali skozi neoliberalno prizmo, ki so jo prevzemali predvsem nosilci politične in ekonomske moči, ter se pretežno usmerjali na posamezne dogodke, poenostavljene primerjave in naturalizacijo uveljavljene delitve moči na nacionalnih kot tudi na mednarodnih ravneh. Uporaba teh rezultatov bi lahko pomembno vplivala na dvig kakovosti slovenskega novinarstva. Na to je pokazala tudi razprava o rezultatih projekta na strokovnem posvetu o participativnih medijih, na katerem so poleg raziskovalcev sodelovali tudi predstavniki širše zainteresirane javnosti, med drugim skupnostnih medijev, Radiotelevizije Slovenije, Svetovne zveze skupnostnih radijskih postaj (AMARC) in lokalne politike. Na ta način smo ključne deležnike seznanili s preliminarnimi rezultati raziskovanja in s pomočjo njihovih povratnih informacij usmerili nadaljnji potek raziskovanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
