Projekti / Programi
Pravo v dobi velikih podatkov: Reguliranje zasebnosti, transparentnosti, tajnosti in drugih nasprotujočih si vrednot v 21. stoletju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Pravo, zasebnost, tajnost, nadzor, transparentnost, varnost, človekove pravice, veliko podatkovje
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Pretvorba vedno večjega dela naših aktivnosti v digitalni jezik ustvarja
ogromne količine osebnih podatkov, »veliko podatkovje« (»big data«), od katerih so postmoderne družbe eksistenčno odvisne. V teoriji prevladuje stališče, da bo prav fenomen »velikega podatkovja« prihodnja leta pomembno vplival na to, kako dojemamo svet in svoje mesto v njem. Ta pojav prinaša številne prednosti posameznikom, podjetjem in državam, hkrati pa so lahko vir najrazličnejših težav. Naša družba hitro prehaja iz dobe, ko je podatkov primanjkovalo, v dobo, ko težave povzroča tudi to, da jih imamo preveč. Te podatke je mogoče učinkovito povezovati, po njih rudariti z algoritmi z namenom iskanja skritih povezav. Urejanje podatkov, rudarjenje oziroma na sploh iskanje uporabnih povezav, pa je prepuščeno predvsem algoritmom, ne ljudem. Tako procesirani podatki ustvarjajo novo vednost v kulturno-civilizacijskem prostoru, za katerega sta že tako značilni neenakost v družbeni moči in neenakomerna porazdelitev bogastva ter zato še dodatno učinkujejo kot sredstvo poglabljanja in razširjanja procesov izključevanja, vplivajo na družbeno (ne)enakost in slabijo družbeno kohezivnost.
V sodobnih zahodnih družbah prevladuje razumevanje, da naj bi digitalne tehnologije in veliko podatkovje rešilo številne družbene probleme, vse od gospodarske krize do terorizma. ZDA in EU že financirata raziskave za razvoj računalniških programov, ki bi po značilnosti obrazov ali po načinu drže in hoje predvideli njihovo prihodnje kriminalno vedenje. Napovedni policijski programi (Predictive Software), kot je IBM-ov program Blue Crush izdelujejo verjetnostna poročila o storitvi kaznivih dejanj in obljubljajo zmanjševanje stopenj kriminalitete. TrapWire program na primer išče značilne vzorce za teroristični napad. Prognozo izdela na podlagi podatkov, ki jih pridobi iz videonadzornih kamer, včasih postavljenih po celotnem predelu mesta, s sistemi za prepoznavanje obrazov in primerjanjem teh podatkov iz številnih (policijskih) podatkovnih zbirk. Takšna vednost, ki temelji na veliki količini na videz nepovezanih podatkov, zavitih v celofan zapletene matematične znanosti, legitimira povečevanje družbenega nadzora, omejuje zasebnost in ruši temeljna načela kazenskega postopka.
Osrednji subjekti digitalnega nadzora so v dobi »velikih podatkov« sprege vlad in korporacij, ki širijo nadzorstveno mrežo na nove objekte nadzora. To niso le posamezniki osumljenih storitve kaznivih dejanj, temveč tudi posamezniki, ki niso ničesar osumljeni, pa tudi vzorci posameznikov pridobljeni za potrebe administrativnih nalog države, kar učinkuje kot sredstvo družbenega sortiranja. Objekti nadzora so predmeti povezani v Internet stvari, ki posredno omogočajo sledljivost posameznika. Objekti nadzora so ne nazadnje tudi finančni idr. tokovi, ki omogočajo profiliranje oseb.
Raziskovalni projekt analizira pravno regulacijo različnih domen digitalnega nadzora, posebej policijskega nadzora, finančnega nadzora, nadzora nad obsojenci, kibernetskega vohunjenja in kvazi-sodnega nadzora. Analizira tudi nadzorstveno tehnologijo, ki vsebuje emancipatorne potenciale in obrača pogled v inverzen nadzor (npr. projekt Supervizor Komisije za preprečevanje korupcije RS). Projekt tudi preverja odnos strokovne in splošne javnosti do teh vprašanj.
Pregled, analiza in kritično vrednotenje regulacije poteka z vidika prava varstva osebnih podatkov, ustavnega prava, kazenskega procesnega prava in mednarodnega javnega prava v Sloveniji in Evropski uniji. Nanašal se bo na nacionalno, tujo in Evropsko zakonodajo, nacionalno in tujo sodno prakso, vključno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in odločitve Evropske Delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29. Končni cilj projekta je podati analizo stroškov in koristi novega nadzora in predlagati izboljšave za omejevanje nadzora v prihodnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt je okrepil vlogo slovenske znanosti na področju kriminologije in več pravnih disciplin, o temi, ki še ni bila temeljito analizirana na svetovni ravni. S tem je omogočil nadaljnji razvoj kriminološke in pravne znanosti, ki je potreben zaradi hitrega tehnološkega razvoja in njegovega vpliva na spreminjanje družbe in družbenih odnosov. Raziskovalni projekt je vplival na evropsko pravno vedo in evropsko kriminologijo. Vsi raziskovalci so črpali spoznanja iz dosežkov v tujini in svoje dosežke tudi predstavljali na mednarodnih znanstvenih dogodkih, v tuji vrhunski znanstveni periodiki in pri uveljavljenih mednarodnih založbah (npr. objava monografije pri založbi Routledge skupaj z izjemnimi tujimi raziskovalci). Ker je projekt umestil »veliko podatkovje« v nacionalni in evropski pravni red, je utrl pot za nadaljnje primerjalne študije učinkov velikega podatkovja. Omogočil je tudi nadaljnje akademske sinergije, na primer gostujoče raziskovanje na tuji raziskovalni organizaciji (npr. ETH Zürich), povezovanje z drugimi raziskovalci (npr. s Stanford univerze). Vloga slovenske znanosti se je okrepila s poglobljenim sodelovanjem v mednarodnih mrežah raziskovalcev, na primer z vključitvijo v COST Akcijo, ki analizira stroške in koristi »sodelovalne ekonomije« (COST Akcija CA16121). To je omogočilo utrjevanje vloge slovenskih raziskovalcev in sinergije v obstoječih znanstveno-raziskovalnih mrežah, npr. Surveillance Studies Network, European Society of Criminology in European Group for the Study of Deviance and Social Control. Pri vseh navedenih mrežah raziskovalci sodelujejo z izsledki iz tega raziskovalnega projekta s skupnimi objavami, organizacijami dogodkov in prijavami na razpise. Raziskovalni projekt ima pomen za več znanstvenih področij: 1. kriminologijo: krepitev vloge na področju »študij nadzora« (surveillance studies) in teoretične kriminologije, penologije in kaznovanja; 2. kazensko procesno pravo in policijsko pravo: npr. novi tipi dokazov in podatkov zahtevajo prilagoditev dokaznih pravil; 3. pravo varstva osebnih podatkov: preko analize reformnega paketa za varstvo osebnih podatkov Evropske komisije iz leta 2012, npr. v novi monografiji izdani v sozaložništvu s Pravno fakulteto UL; 4. mednarodno javno pravo: preko analize sodobnega kibernetskega vohunjenja med državami; 5. ustavno pravo, ker nove tehnologije posegajo v temeljne človekove pravice, vpliv na razvoj ustavno pravne doktrine s predlogi ustavnih sprememb glede varovanja zasebnosti; 6. filozofijo (kazenskega) prava, glede moči prava pri regulaciji tehnološkega razvoja; 7. posredni pomen za varnostne vede, sociologijo, politologijo. Doprinos raziskovalnega projketa se kaže na več nivojih: 1. regulacija posamičnih tehnologij nadzora (prva raven): npr. glede lokacijskih podatkov so ugotovitve na konkretni ravni, ali na primer glede hrambe profilov DNK za potrebe identifikacije storilcev kaznivih dejanj (glej dosežke v WP2). 2. regulacije izbranih nadzorstvenih domen (druga raven): npr. podane so bile bolj generalizirane ocene o kvaliteti, kvantiteti idr. dimenzijah nadzora; 3. nadzor v državi in v regiji (tretja raven): npr. opažamo premike v »nadzorstveno družbo«, zakaj in kje se to odraža, kakšne so posledice/stroški, kakšni predlogi za spremembe. Že med izvajanjem raziskave se je vršil prenos znanj v pedagoški proces na univerzah doma in v tujini, kjer so raziskovalci nosilci predmetov (na vseh stopnjah bolonjskega študija (kazenskega) prava, kriminologije, varnostnih ved). Akademski rezultati kažejo, da je raziskovalni projekt uvrsti slovensko znanost na zemljevid držav, ki se zavedajo pomena presoje pozitivnih in negativnih učinkov sodobnih tehnologij in to prepuščajo trezni presoji znanosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen 1. Izboljšana kriminalitetna politika Projekt je prispeval k izboljšanju kriminalitetne politike z analizo zakonodaje in predlogov rešitev, ki upoštevajo sorazmerno uveljavljanje temeljnih človekovih pravic v boju zoper kriminaliteto, Na primer s kritično analizo ZKP in ZNPPol (WP2 in WP3). Projekt je prispeval k povečevanju transparentnosti porabe proračunskih sredstev (WP2 in WP4). Z vzpostavitvijo novih in okrepitvijo obstoječih mrež deležnikov v boju zoper kriminaliteto je projekt povečal učinkovitost in strokovnost boja zoper kriminaliteto (npr. WP4). Politika izvrševanja kazenskih sankcij bo v prihodnosti boljša, saj je projekt identificiral morebitne pretirane vplive avtomatiziranih sistemov odločanja na dostojanstvo in pravice zaprtih osebkar bo pripomoglo k bolj humani politiki izvrševanja kazenskih sankcij (WP5). Vohunjenje med državami je vzbudilo veliko skrb v mednarodnih odnosih. Projekt z razvojem pravne doktrine na področju kibernetskega vohunstva krepi vlogo Slovenije pri urejanju mednarodnih odnosov (WP6). 2. Izboljšan tehnološki razvoj Projekt je preko identificiranih deležnikov ukvarjanja z novi tehnologijami velikega podatkovja omogočil njihovo povezovanje, npr. odločevalcev v pravosodju, računalničarjev, pravnikov in kriminologov. Neposredni pomen: 1. kratkoročen pomen se kaže preko identifikacije, analize in ovrednotenja konkretnih nadzornih tehnologij in domen, npr. policijski nadzor in policijska raba IMSI lovilcev, termovizijskih kamer, DNK zbirk (WP2), s čimer je policija dobila povratne informacije o njihovih pooblastilih. Mednarodna znanstvena konferenca je neposredno prispevala k dvigu zavesti o koristih in nevarnostnih »velikega podatkovja«; 2. neposredni dolgoročni pomen za gospodarstvo se je kaže v podpori pri vzpostavljanju inovativnega gospodarskega razvoja, ki bo upošteval sorazmernost različnih interesov pri uporabi velike količine podatkov in previdnost pri avtomatizaciji odločanja. Večje zaupanje in hkrati varnost dolgoročno omogočata večjo podjetniško aktivnost na področju razvoja nadzorstvenih tehnologij in posledično njihovo rabo v skladu s temeljnimi načeli ustavnega in kazenskega prava ter načeli varstva osebnih podatkov). Posredni pomen: Posredni pomen za razvoj Slovenije se kaže v izboljšanem delovanju kazenskopravnega sistema in organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Boljše delovanje policijskega dela pomeni bolj sorazmerne posege v človekove pravice, ki bodo podvrženi sodni kontroli tudi v primerih, v katerih danes še niso. Posredni učinek se kaže kot zmanjšanje stroškov oziroma večja učinkovitost delovanja tako organov odkrivanja kaznivih dejanj in pregona storilcev, kot delovanja sodnega sistema kot celote. To povečuje zaupanje javnosti v delo sodišč in pravno varnost državljanov. Projekt omogoča izpopolnitev sistema izvrševanja kazenskih sankcij, ki bo na dolgi rok z upoštevanjem spoznanj projekta bolj human (učinki WP5). Raziskovalni projekt se je z analizo kibernetskega vohunjenja (WP6) nanašal tudi na nadzor med državami na svetovni ravni, in s tem prispeval k bolj zaupanja vrednim ali vsaj manj napetim mednarodnim odnosom ter mednarodnemu miru in varnosti. Na podlagi predlogov za zmanjševanje nadzora je pričakovati tudi izboljšanje tehnologij, ki bodo v bodoče zasnovane tako, da ne bodo omogočale kršitev, npr. odtekanja osebnih podatkov (t. i. načelo privacy by design). Večja zavest javnosti o »velikem podatkovju« spreminja obnašanje uporabnikov na internetu. To je projekt dosegel z organizacijo strokovnih srečanj, objavljanjem v dnevnem časopisju, organizacijo mednarodne konference, sporočili za javnost in spletno stranjo. Pričakujemo lahko tudi manjšo stopnjo kibernetske viktimiziranosti. Akademska odličnost sama po sebi učinkuje pozitivno na družbeni razvoj. Projekt je z analizo cutting-edge tematike dvignil ugled slovenske znanosti v svetu in doma.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
