Projekti / Programi
Inovativne oblike bivalnih okolij za starejše ljudi v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
starejši ljudje, stanovanja, bivalno okolje, inovativne oblike bivanja, podporne storitve za starejše
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranje prebivalstva je tako pereča, da je postala pomembna politična tema, saj se države soočajo s povečevanjem finančnih potreb za zagotavljanje ustrezne stanovanjske oskrbe in storitev za starejše. Z vidika naraščanja deleža starejših v družbi in njihove stanovanjske oskrbe je v Sloveniji še posebej zaskrbljujoče to, da smo do sedaj razvijali predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe za starejše, ki je med vsemi oblikami stanovanjske oskrbe najdražja. V zelo omejenem obsegu so za starejše na voljo še najemniška in oskrbovana stanovanja, druge stanovanjske ponudbe pa skoraj ni. Po drugi strani je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj.
Demografske spremembe bodo vse bolj vplivali na javnofinančno vzdržnost in posledično na stanovanjsko oskrbo starejših. Premalo različnih oblik bivanja za starejše in drugih instrumentov povezanih s tem, odsotnost raznolikosti storitev oskrbe za starejše in vse večje povpraševanje po institucionalnih oblikah bivanja bodo začeli sprožati vse resnejše probleme. V Evropski uniji zato vse bolj prevladuje spoznanje, da tega ne bo mogoče reševati le z do sedaj uporabljanimi modeli, ampak bo treba razviti nove rešitve in vpeljati nove oblike oskrbe in storitev, ki bodo učinkovitejše in finančno manj potratne. Aktivno staranje, družba za vse starosti in storitve za samostojno življenje starejših so zato koncepti, ki so v zadnjih letih glavne teme raziskovalnih programov in strateških ciljev v Evropski uniji. Njihov cilj je znižati naraščajoče stroške za stanovanjsko oskrbo starejših in izvajanje storitev ter tako zmanjšati pritisk na državna sredstva, hkrati pa omogočiti, da bi starejši čim dlje časa ostali aktivni člani družbe. Zamisel je še posebej zanimiva za področje načrtovanja prostora, saj je vključevanje starejših ljudi v družbo mogoče zagotoviti s prilagajanjem bivalnega okolja, in sicer (a) z razvijanjem ustreznih alternativnih oblik stanovanjske oskrbe za starejše in s tem povečanje raznovrstnost stanovanjske ponudbe, (b) z razvijanjem različnih storitev za starejše v njihovem bivalnem okolju in omogočanjem dostop do njih.
V svetu so uveljavljeni raznoliki modeli stanovanjske oskrbe za starejše. V Sloveniji imamo tudi nekaj primerov lokalnih dobrih praks na področju zagotavljanja storitev za starejše. Vendar pa moramo biti pri prenosu in implementaciji teh inovacij previdni, saj ni nujno, da se izkažejo za uspešne tudi v drugih okoljih in pri vseh starostnih skupinah starejših ljudi. Raziskovalno vprašanje je zato, katere alternativne oblike stanovanjske oskrbe in katere storitve za starejše ustrezajo potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji. Predpostavljamo, da se le-te v Sloveniji razlikujejo glede na okolje, v katerem starejši ljudje živijo (mesto–podeželje), glede na različne starostne skupine starejših, glede na vrsto stanovanjske enote, v kateri bivajo (hiša–stanovanje) itd.
Cilj raziskovalnega projekta je opredeliti inovativna bivalna okolja za starejše, ki bi ustrezala potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji in bi omogočala, da bi starejši čim dlje časa ostali aktivni člani družbe, hkrati pa bi bila finančno vzdržnejša za starejše ljudi in slovensko družbo nasploh. Cilj bomo uresničili s pomočjo različnih metod in sistematično stukturiranega dela, ki bo potekalo v šestih delovnih paketih. S takšno organiziranostjo in vrhunsko projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih. Rezultati projekta bodo skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (na primer Strategija Evropa 2020, Strategija razvoja Slovenije).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je sledila tudi raziskovalnim usmeritvam v tujini in prispevala k oblikovanju in širjenju novih dognanj v okviru evropske in svetovne znanosti. Rezultati projekta bodo imeli velik pomen za znanost in stroko, saj takšne, temeljite in celostne raziskave o inovativnih bivalnih okoljih za starejše, ki bi ustrezala potrebam, željam in navadam starejših ljudi v Sloveniji in bi omogočala, da bi starejši čim dlje časa ostali aktivni člani družbe, hkrati pa bi bila finančno vzdržnejša za starejše ljudi in slovensko družbo nasploh, pri nas še ni bilo narejene. Raziskava je sledila najnovejšim potrebam družbe in zahtevam znanosti, rezultati pa so izvirni in pomembni za slovensko družbo s starajočim se prebivalstvom. Pomeni temelj za vse nadaljnje, še bolj specifične raziskave in strokovne razprave, ki bodo povezane z vse bolj naraščajočo problematiko staranja prebivalstva. Še zlasti so ugotovitve (pa tudi koncept in metodologija raziskave) relevantne za tiste družbe, ki imajo, podobno kot Slovenija, razvito predvsem institucionalno obliko stanovanjske oskrbe prebivalstva, drugih oblik stanovanjske oskrbe in storitev za starejše pa (skoraj) nimajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Zamisel, da je treba stanovanjsko oskrbo in storitve čim bolj deinstitucionalizirati, ni le cilj politike, ampak ima široko podporo v družbi, saj je skladna z željami in s potrebami starejših. Starejši ljudje namreč dojemajo institucionalizacijo zelo pogosto kot zelo travmatično izkušnjo in imajo do nje večinoma odklonilen odnos. Pogosto jim pomeni izhod v sili, velikokrat jo pojmujejo kot zadnje zatočišče pred smrtjo. Tako mišljenje je močneje zakoreninjeno predvsem v družbah, v katerih ni raznovrstnosti ustanov in skupinskih oblik bivanja za starejše, kot na primer v Sloveniji. Čim poznejše institucionalno varstvo je torej v interesu družbe – starejših oseb in tudi v javnem interesu –, saj teži k temu, da se povpraševanje za institucionalno varstvo omeji le na tiste osebe, ki tako obliko stanovanjske oskrbe in storitev, ki jih ta zagotavlja, res potrebujejo. Zaradi opisanih priložnosti, ki jih prinašajo inovativna bivalna okolja za starejše, imajo torej rezultati projekta velik vpliv na gospodarstvo in širšo družbo v Sloveniji. Rezultati so namreč naravnani k implementaciji inovativnih oblik stanovanjske ponudbe in drugih storitev za starejše. To je še posebej pomembno, ker je v sistem stanovanjske oskrbe in storitev za starejše vključeno veliko število različnih déležnikov: od načrtovalcev in oblikovalcev stanovanjskih bivalnih okolij, neformalnih in formalnih izvajalcev/ponudnikov storitev pa vse do končnih uporabnikov. Poleg tega uporabniki inovativnih bivalnih okolij ne niso le starejši, ampak tudi drugi ljudje (na primer v medgeneracijskih stanovanjskih sosesk itd.). Z vidika gospodarskega razvoja oskrba in storitve za starejše v inovativnih bivalnih okoljih niso le racionalnejše, ampak ustvarjajo tudi številne možnosti za razvoj novih, inovativnih storitev in družbene infrastrukture ter nastanek novih podjetij in novih delovnih mest, kar je tudi v skladu s cilji strategije Evropa 2020, ki je nasledila prejšnjo Lizbonsko strategijo. Bistveni del te strategije Evropa 2020 je uvedba strukturnih reform, ki se osredotočajo na spodbujanje vzdržnosti javnih financ in izboljšanje potenciale rasti ter spodbujanje podjetništva, razvoj novih proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
