Projekti / Programi
PROCES SOOČANJA Z LOČITVIJO IN RELACIJSKA DRUŽINSKA TERAPIJA
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
ločitev, čustveno procesiranje, relacijska družinska terapija, psihoterapija
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt z naslovom Proces soočanja z ločitvijo in relacijska družinska terapija se osredotoča na raziskovanje posebnega področja družinskih in zakonskih odnosov, ko se ti znajdejo pred dejstvom, da se par oz. starša razhajata ali sta se že razšla. Ločitev oz. razpad dlje časa trajajoče partnerske zveze se po mnogih študijah uvršča med najbolj stresne in psihično naporne nenormativne življenjske spremembe, saj je skoraj vsaka ločitev, ne glede na okoliščine, težka izkušnja, ki globoko poseže v posameznikova življenja in življenje družine kot sistema, s tem pa tudi v širšo družbo. Ločitev je težka in kompleksna situacija, ki vpliva na funkcionalnost delovanja posameznika in celotnega družinskega sistema, saj ima številne čustvene, socialne in ekonomske posledice za partnerja, otroke in širšo družino, ki se navadno nadaljujejo še dolgo po tem, ko so vsi formalni vidiki ločitve že urejeni.
Glede na statistične podatke je ločitev vse več, kar poleg omenjene težavnosti procesa ločitve še dodatno narekuje potrebo po globljem proučevanju situacije posameznikov, ko se srečajo s to izkušnjo (kot partnerji ali kot otroci ločenih staršev). Številni zapleti izhajajo predvsem iz globljih in nerazrešenih čustvenih stisk, ki se pojavijo ob ločitvi in ostajajo zapisani v izkušnji partnerjev in tudi otrok. Prilagoditev na novo stanje, ki sledi po ločitvi, namreč ne pomeni le preurejanja ekonomsko-materialnega statusa in urejanja novih bivanjskih razmer, pač pa od posameznika zahteva tudi vstop v čustveni proces, v katerem ta izkušnja postane sprejemljiva in čustveno obvladljiva. Pričujoči raziskovalni projekt je zato usmerjen na preučevanje čustvenih vidikov procesa ločitve.
Raziskovalni projekt bo usmerjen v raziskovanje čustvenih okoliščin ob ločitvi, procesu soočanja z njimi, raziskovanju čustvenih potreb posameznikov, analizirane pa bodo tudi povezave z nekaterimi drugimi okoliščinami (odnosi v primarni družini, pretekle travmatične izkušnje, vernost), ki lahko ta proces soočanja spodbujajo ali pa zavirajo. Vsi ti vidiki bodo preučevani z vidika paradigme relacijske družinske terapije, ki se uvršča med sodobne relacijske psihoterapevtske pristope. Model relacijske družinske terapije je usmerjen na predelavo bolečih čustev, ki se kompulzivno ponavljajo v življenju klienta in predstavljajo razdiralna afektivna stanja, ki onemogočajo vzpostavitev zdravih odnosov. Relacijska družinska terapija kot taka omogoči klientom globinsko naslavljanje dinamike vseh bolečih čustvenih stanj, tudi tistih, ki se prebujajo v različnih fazah procesa ločitve. Čustvena dinamika se je v preteklih raziskavah izkazala kot izjemno pomemben dejavnik uspešnosti terapevtske obravnave na širokem področju zaznanih psihičnih težav in pričakujemo lahko, da ima izjemno pomembno vlogo tudi na področju razreševanja zapletov v procesu ločevanja staršev. Procese čustvene dinamike ob ločitvi in v povezavi s procesom relacijske družinske terapije bomo raziskovali znotraj treh medsebojno povezanih vsebinskih sklopov projekta: 1. Značilnosti čustvovanja in čustvenega procesiranja v procesu soočanja z ločitvijo; 2. Raziskovanje relacijskih dejavnikov in preteklih izkušenj v povezavi z uspešnostjo čustvenega soočanja z ločitvijo; 3. Proces relacijske družinske terapije ob ločitvi.
Temeljni namen raziskovalnega projekta je tako preveriti in opredeliti relacijsko družinsko terapijo kot celosten model (psiho)terapevtske obravnave družine v procesu ločevanja staršev. .
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je bil pomemben za razvoj znanosti že sam po sebi, saj je relacijski model zakonske in družinske terapije je že sam po sebi inovativen pristop k reševanju problematike na področju medosebnih odnosov, partnerstva, zakona in družine, o čemer priča tudi dobljena nagrada na forumu slovenskih inovacij leta 2010. Omenjeni pristop je bil razvit na slovenskih tleh, vključuje pomembna spoznanja s širšega mednarodnega področja, hkrati pa tem spoznanjem dodaja tudi pomembne nove vidike. Rezultati projekta, pri čemer gre za aplikacijo tega modela zakonske in družinske terapije na področje reševanja problematike, povezane s procesom ločevanja partnerjev, so prav tako inovativni ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi v mednarodnem. Rezultati predstavljajo znanstveno utemeljeno izhodišče za nadaljnjo raziskovanje na področju medsebojnih odnosov, hkrati prinašajo pomembne ugotovitve in spoznanja tudi za druga znanstvena področja, saj se je v času izvajanja raziskovalnega projekta pokazalo, da tovrstnih dostopnih virov in referenc s proučevanega področja pri nas ni. Empirično pridobljeni rezultati ne zajamejo zgolj specifično področje ločitve, ampak se v raziskovalnem projektu tudi empirično preveril model relacijsko družinske terapije, kar predstavlja pomemben prispevek k razvoju psihoterapevtske znanosti. Z razvojem specifičnih inštrumentov za spremljanje odraslih v procesu ločevanja pa so rezultati pomembno dopolnili to področje stroke v slovenskem in mednarodnem prostoru tako na metodološkem področju kakor tudi na povsem praktičnem področju, saj je bilo pred izvedo projekta ugotovljeno, da obstaja primanjkljaj pri specifičnih inštrumentih za raziskovanje soočanja odraslih v procesu ločitve. Glede na to, da so raziskovalci, ki so izvajali projekt, poleg vključenosti v akademsko delo vključeni tudi v neposredno klinično prakso, jim rezultati omogočajo, da znanstvena spoznanja takoj aplicirajo v neposredno klinično prakso. Preplet znanstveno raziskovalnega dela in neposredne klinične prakse tako omogoča razvoj znanstveno utemeljenega in v neposredni praksi empirično preverjenega modela reševanja aktualne problematike.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati z novimi odkritji o ločitvi v slovenski prostor prinašajo nov vpogled v problematiko ločitve za vse člane družine, ki se posredno ali neposredno soočajo s to življenjskim dogodkom. Nova znanja in dognanja, ki se že posredujejo peko masovnih medijev, preko strokovne in laične literature podaja konkretne možnosti in priložnosti za formalne in neformalne oblike učenja in izobraževanja, preko znanstvenih in strokovnih srečanj in tudi preko izobraževanja strokovnjakov, ki se v praksi ukvarjajo z družino, posamezniki in otroci pred, med in po ločitvi pa vpliva na spremembe in razvoj družbe, v kateri živimo. Poglobljeno proučevanje procesa ločitve je doprineslo razumevanje te življenjske prelomnice kot izredno težka tranzicijo, ki zahteva transformacijo človeka, in posledično odpira prostor novim možnostim kakovostih preventivnih in kurativnih programov pomoči in izobraževanj. Rezultati pomenijo pomemben prispevek in pozitivne koristi na obravnavamo problematiko, tudi v preprečevanju negativnih posledic ločitve kot tudi v preventivi pred ločitvijo. Rezultati prispevajo tudi k večji destigmatizaciji iskanja pomoči pri reševanju težav in stisk ob ločitvi, k nudenju možnosti, da družba sprejme ljudi v stiski in iskanje pomoči kot konstruktivnost vsakdanjega življenja. Učinki rezultatov so tudi v tem, da vsebine lahko služijo za izboljšanje sistemske ureditve zdravstvenih, socialno varstvenih, psihosocialnih in drugih virov pomoči (financiranje, organiziranje, dostopnost, razširjenost, razpoložljivost, inovativnost, celovitost, kontinuiranost, usmerjenost k učinkom idr.) ter izobraževalnih svetovalnih možnosti na vseh stopnjah izobraževanja (delavnice, šole za starše, svetovanje za otroke, mediacija…). Pozitivno posegajo tudi na področje gospodarstva, saj se zaradi upada psihičnega in fizičnega zdravja, ki je posledica stresnega stanja pred, med in po ločitvi, zmanjša človekova produktivnost, poveča odsotnost z dela ipd., zato rezultati imajo tudi spremembe v ekonomskih posledicah za gospodarstvo. Rezultati pa lahko pomembno koristijo tudi pri izobraževanju kadrov na področju socialnega varstva in skrbi za duševno zdravje. Uporabnost rezultatov se kaže tudi v tem, da lahko služijo kot primer dobre prakse neposrednega povezovanja znanstveno raziskovalnega dela in neposredne klinične prakse na področju reševanja problematike ob procesih ločevanja. Dolgoročno si želimo, da bi rezultati, ki so pokazali na izredno pomembnost celovitega pristopa k reševanju omenjene problematike, ki naslavlja tako partnerski vidik kakor tudi starševski in otroški vidik, lahko kot taki prispevali k promociji države na področju učinkovite skrbi za to populacijo ljudi. Dolgoročni učinki rezultatov so izboljšanje splošnega blagostanje v družbi. Pozitivne rezultate naj bi tako z doprinosom k izboljšanju znanj, spretnosti in veščin za soočanje z ločitvijo občutile družine, posamezniki in odrasli, krepitev njihovega fizičnega in psihičnega zdravja in spodbujanje vseživljenjskega učenja bodo pozitivno delovale tudi na družbo, v kateri živimo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
