Projekti / Programi
Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi (16. - 19. stoletje)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H270 |
Humanistične vede |
Socialna in ekonomska zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
zgodovina podeželja, ekonomska zgodovina, Slovenija, alpski prostor
Raziskovalci (14)
Organizacije (3)
Povzetek
V evropskem zgodovinopisju je mogoče zaznati prenovljen interes za zgodovino podeželja, pri čemer je opaziti, da v središču pozornosti niso več »negibne« strukturne značilnosti agrarne ekonomije in družbe, temveč dinamike in spremembe pred in med procesom industrializacije. Obenem se ugotavlja, kako je bilo evropsko kmečko prebivalstvo v novem veku ekonomsko »podjetno« in »prizadevno«, tako da ni predstavljalo le opazovalca, ki bi se pasivno prilagajal zunanjim razmeram in pritiskom, temveč je bilo dejaven akter. Novejše raziskovanje označuje tudi vključevanje primerjalnega pristopa.
Tem usmeritvam projekt sledi pri obravnavi ene najizrazitejših značilnosti v ekonomski zgodovini slovenskega podeželja, to je razširjenega pojava »kmečke trgovine« in nasploh dopolnjevanja prihodkov od kmetijstva z dodatnimi dejavnostmi in neagrarnimi viri dohodka. Projekt izhaja iz ugotovitve, da je v slovenskem primeru opaziti veliko razširjenost in zelo široko paleto različnih dodatnih dejavnosti, kar je razvidno iz primerjave z veliko obsežnejšim alpskim in evropskim prostorom. Tudi na mednarodni ravni obstaja razpoznavna tradicija obravnave vprašanja samozadostnosti kmečkih obratov in dopolnilnih dejavnosti. Pogosto je ta pojav označen z izrazom »pluriactivity«, za alpski prostor pa je bil uporabljen izraz »integrirana ekonomija«.
Na teh osnovah za slovenski prostor predlagamo koncept »integrirane kmečke ekonomije«, kar pomeni sistem, za katerega je značilna sistemska integriranost kmetijskih in raznovrstnih neagrarnih virov dohodka. Pojem »integrirane kmečke ekonomije« smo razvili na primeru slovenskega podeželja kot predlog interpretacije in konceptualizacije, ki ga je mogoče aplicirati tudi na druge evropske stvarnosti. Projekt torej obravnava dejavnosti kmečkega prebivalstva, namenjene preseganju ravni dohodkov, ki jih je omogočalo nespecializirano in neintenzivno kmetijstvo, pri čemer je poudarek na kombiniranju dohodkov od dejavnosti v vseh gospodarskih sektorjih (primarni, sekundarni in terciarni), ki so se sistemsko povezovale v integrirano kmečko ekonomijo.
Projekt se osredotoča na dva osrednja raziskovalna problema. Prvič, časovno in kvalitativno opredeliti ter kvantitativno utemeljiti koncept »integrirane kmečke ekonomije« na slovenskem primeru v predindustrijski dobi ter preizkusiti model v drugih evropskih stvarnostih. Drugič, preveriti odziv integrirane kmečke ekonomije in kmečkih gospodinjstev na proces industrializacije na Slovenskem ter izvesti primerjavo z drugimi evropskimi stvarnostmi.
V ta namen bo raziskovalno delo usmerjeno v iskanje odgovorov na nekatera specifična raziskovalna vprašanja: opredeliti razširjenost in tipologije »dopolnilnih« dejavnosti na podeželju v odvisnosti od prostora, to je od lege naselja, od družbenega sloja (kmetje z različnim obsegom zemlje) in od časa oziroma obdobja, obenem pa omogočiti vpogled v premično premoženje gospodinjstev na podeželju. Na nekoliko širšem nivoju je raziskovanje usmerjeno v identificiranje dejavnikov sistema integrirane kmečke ekonomije ter v njegovo sposobnost odzivanja in prilagajanja spremembam v razmerju med številom prebivalstva in razpoložljivimi viri dohodka, v ugotavljanje, kako se je sistem spreminjal skozi čas ter v preverjanje podobnosti in razlik med slovenskim in drugimi primeri iz alpskega in evropskega prostora, kakor tudi širše uporabnosti pojma integrirane kmečke ekonomije.
Specifična cilja projekta:
Opredeliti koncept »integrirane kmečke ekonomije« kot modela na osnovi slovenske stvarnosti.
Poskusno aplicirati koncept »integrirane kmečke ekonomije« na druge primere iz alpskega in evropskega prostora.
Splošna cilja projekta:
Nadgraditi in posodobiti poznavanje zgodovine podeželja in kmečke ekonomije na Slovenskem skozi daljše obdobje.
Umestiti zgodovino slovenskega podeželja v širši evropski okvir.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt predstavlja tematsko in problemsko izvirno raziskavo, saj je izstopajočo zgodovinsko značilnost ekonomije slovenskega podeželja, to je kombiniranje agrarnih in neagrarnih virov dohodka pri kmečkem prebivalstvu, analiziral z novimi pojmovnimi kategorijami. Na slovenskem primeru je razvil, opredelil ter utemeljil izvirni in inovativni pojem »integrirane kmečke ekonomije« ter ga preizkusil in dopolnil s teoretičnim in obenem empiričnim pristopom skozi različna zgodovinska obdobja in posamezne študije primera (posebej na relaciji Alpe–Skandinavija). Dokazalo se je, da je koncept integrirane kmečke ekonomije mogoče aplicirati na slovensko in na druge stvarnosti v alpskem in evropskem prostoru v daljšem časovnem obdobju od srednjega veka do sedanjosti. Obenem se je izkazalo, da sta tako koncept integrirane kmečke ekonomije s svojimi (doslej sedmimi) značilnostmi kot kontrolni seznam kmečkih dejavnosti izkazala svojo pripravnost in učinkovitost pri zagotavljanju primerjalnosti v obravnavi kmečke ekonomije skozi prostor in čas, tudi v primerjavi s starejšimi in novejšimi izrazi, modeli in koncepti, kakršni so »kmečka družinska ekonomija« (Čajanov), protoindustrija, »pluriaktivnost« (v italijanski in francoski različici), »prizadevnost« (de Vries) in »preživetveno komercialna ekonomija« (Thoen). Na ta način je projekt prinesel boljše poznavanje in sodobnejše razumevanje izstopajoče značilnosti v slovenski zgodovini podeželja, hkrati pa je obravnavani slovenski ekonomski zgodovinski stvarnosti doprinesel mednarodno primerljivost in prepoznavnost. Posebno novost projekta nenazadnje predstavlja dejstvo, da njegov rezultat pomeni slovenski konceptualni prispevek k mednarodnemu zgodovinopisju. Medtem ko opazuje raznolik splet kmečkih dejavnosti, slovenska zgodovina pretežno vidi kmetijstvo, ki teži le k preživetju. Ali se tu ne skriva protislovje? Kmetu smo poskusili povrniti duha podjetnosti, vlogo akterja, sposobnega izbir in sprememb. V središče pozornosti smo postavili kmečko ekonomijo in jo obravnavali kot celoto. Tako prenovljeni pogled nam je razkril sistem, ki smo ga poimenovali integrirana kmečka ekonomija in zajema vse tri gospodarske sektorje kot enakovredne sestavine celote. Integrirana kmečka ekonomija postavlja pod vprašaj prevladujočo predpostavko, da je kmet na Slovenskem (in drugje) stremel izključno k preživetju in da so bile dejavnosti onkraj samooskrbnega kmetijstva izraz gole potrebe. Nasprotno je videti, kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine in gospodarstva tudi onkraj podeželja, slovenska zgodovina in evropska zgodovina podeželja pa se s tem pokažeta v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Osrednja rezultata projekta sta dve znanstveni monografiji v slovenskem in angleškem jeziku: • Integrated Peasant Economy in a Comparative Perspective. Alps, Scandinavia and Beyond, Aleksander Panjek, Jesper Larsson and Luca Mocarelli eds. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2017 ( http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-02-2.pdf ). • Preživetje in podjetnost. Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes, uredila Aleksander Panjek in Žarko Lazarević. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2018 ( http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-81-7.pdf ).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ima neposredni pomen za razvoj slovenskega podeželja v skladu z izhodišči Skupne kmetijska politika Evropske unije, ki priznava in še posebej poudarja večplastno vlogo kmetov na podeželju, ki je ne samo v pridelovanju hrane, temveč tudi v skrbi za okolje, upravljanju javnih dobrin na podeželju in ohranjanju diverzifikacije gospodarstva na podeželju preko opravljanja dodatnih dejavnosti in ustvarjanja dodatnih delovnih mest (npr. turizem, ohranjanje in promocija kulturne dediščine). Tudi slovenski Program razvoja podeželja 2014-2020 izpostavlja, kako nekmetijske dejavnosti pri kmetih pomembno vplivajo na vitalnost širšega podeželskega gospodarstva, pri čemer je seveda obstoj in blaginja kmetijskih gospodinjstev odvisna od delovanja in nadaljnjega razvoja teh dejavnosti. Projekt s svojim konceptom integrirane kmečke ekonomije lahko bistveno pripomore k boljšemu izvajanju tega pristopa, saj z izpostavljanjem večstoletne dolgotrajne zgodovinske prisotnosti in pomena široke palete neagrarnih dejavnosti pri kmečkem prebivalstvu v slovenskem, alpskem in predalpskem, skandinavskem in širšem prostoru dokazuje, kako je to zgodovinsko dokazano uveljavljena in morebiti edina pot za trajnostni razvoj slovenskega (in evropskega) kmetijstva in podeželja, posebej – a ne le – v hribovitih območjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
