Projekti / Programi
Etnografije kopenskih in vodnih poti: primerjalna študija (ne)mobilnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.00 |
Humanistika |
Antropologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Kopenske in vodne poti; (ne)mobilnost; južna Albanija; Istra; Pomoravje; prostorska antropologija; antropologija infrastrukture.
Raziskovalci (9)
Organizacije (3)
Povzetek
Kopenske in vodne poti so odraz človekovega gibanja v prostoru in času ter so osrednjega pomena za razumevanje (ne)mobilnosti v različnih družbenih kontekstih. Predlagani projekt je primerjalna študija južne Albanije, Istre in Pomoravja. Osredotoča se na preučevanje pomenov poti, ne le kot naravnih odrazov ali materialnih posegov ljudi v okolje, temveč tudi njihovega načina življenja, védenja, imaginacije, spominov in identifikacije. Poti, kopenske ali vodne, povezujejo ali pa ločujejo kraje in življenja, premoščajo ali potencirajo razdalje in ovire med njimi in omogočajo različne oblike (ne)mobilnosti, ki se odvijajo skozi njih in jih opredeljujejo. Eno od poglavitnih vprašanj v tem kontekstu je, kako gibanja, premiki in potovanja ljudi, predmetov in idej opredeljujejo kopenske in vodne poti. Le-te ne omogočajo le potovanja od ene lokacije do druge. Ko ljudje o njih govorijo in se skozi njih gibljejo, pomeni poti razkrivajo njihova življenja in družbene odnose. Poti potemtakem utelešajo odnos med prostorom, krajem in gibanjem. Kopenske in vodne poti so del infrastrukture, ki tvori našo kompleksno okolico. Njihov pomen se ne odraža le v praksah ljudi, v njihovih izkušnjah, spominih, naracijah, imaginacijah, ipd., temveč tudi skozi/po samih poteh kot takih. Raziskava združuje tri pristope: 1.) Antropološki pristop, ki se osredotoča na: a) vplive vodnih in kopenskih poti in njihovih povezav na vsakdanje življenje posameznikov in njihove predstave; b) vpliv turizma, ekologije, lokalnih, nacionalnih in mednarodnih politik ter (ob)mejne problematike na poti; c) hevristično obravnavo poti, kjer jih bomo proučili skozi njihovo delovalnost in se spraševali, kako materialne značilnosti kopenskih in vodnih poti narekujejo določene oblike njihove konceptualizacije (Holbraad 2011). 2.) Tehnike daljinskega zaznavanja, s katerimi bomo analizirali prometno omrežje kopenskih in vodnih poti in (ne)širitev, manjšanje izbranih mest/naselij/vasi ob teh poteh. 3.) Družbeno-geografski pristop, ki bo temeljil na politični in ekonomski analizi razvoja poti ter demografski ter družbeno-ekonomski analizi izbranih mest/naselij/vasi ob teh poteh.
Združitev omenjenih, kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v skupno platformo, omogoča boljše razumevanje kopenskih in vodnih poti, ki nas vodijo vse od njihovih družbenih in kulturnih pomenov, preko hevrističnega razmišljanja skozi poti kot take, do “surovih”, empiričnih podatkov o njih. S tem se bomo združevali več védenj in se približali celostnemu pristopu. Sodobne družbe namreč potrebujejo več kot le eno metodo oziroma tipologijo podatkov, da jih bomo razumeli. Raziskava bo vsebinsko in metodološko inovativna in bo doprinesla k novim antropološkim smernicam, ki se trenutno uveljavljajo tako v prostorski antropologiji kot tudi v antropologiji infrastrukture po svetu. Ker v slovenskem prostoru trenutno še ni študij, ki bi se ukvarjale s problematiko kopenskih in vodnih poti, bo raziskava izvirno prispevala tudi k antropologiji poti v Sloveniji. Uporaba metod daljinskega zaznavanja pomeni pionirski doprinos v antropoloških študijah, ne le v Sloveniji temveč tudi drugod po svetu. Njihova vloga v antropološki interpretaciji bo vsestransko ovrednotena, s tem pa bosta obe področji obogateni za nova spoznanja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava je doprinesla k obravnavi: A) Pomena in vloge kopenskih in vodnih poti v praksah in življenju ljudi. Raziskava je preispraševala, kako so različne oblike (ne)gibanj po vodnih in kopenskih poteh med drugim pogojene s politično situacijo in preteklostjo; administrativnimi normami; ekonomsko dinamiko; tehnologijo in infrastrukturo; družbenimi pravili, ki so vezana na starost, spol, sorodstvo ipd.; geomorfološkimi značilnostmi, kot npr. erozija; urbanizacijo, ipd. Raziskava je osvetlila dejavnike ki vplivajo na (ne)mobilnost posameznikov po določenih vodnih in kopenskih poteh v ASS. B) Pomenskega prepleta in pogojenosti med različnimi načini gibanja in negibanja, kot so selitve, migracije, potovanja, pa tudi dom, domačnost, lokalnost, pripadnost, ipd., ki opredeljujejo kopenske in vodne poti. C) Vodnih in kopenskih poti ne le kot materialnih odrazov človekovega delovanja temveč je prikazala in opisala njihovo delovalnost (ang. agency) in »življenje« poti samih na sebi. V skladu s hevrstičnim pristopom je vsebina raziskave razmišljala skozi kopenske in vodne poti. V tovrstnem, relativno novem pristopu, ki se je v antropologiji pojavil v zadnjih nekaj letih, smo odstrli nekatere metodološke zagate, ki so nas vodile k meddisciplinarnim in metodološkim dognanjem. D) Pionirska meddisciplinarna metodologija, ki združuje kvalitativne in kvantitativne nabore podatkov je na študijskem primeru Albanije pokazala, kako so demografska gibanja prebivalcev prepletena z geomorfološkimi gibanji pokrajine (npr,. erozija) in obratno. E) Iz aplikativnega vidika so dognanja prispevala k ovrednotenju daljinskega zaznavanja v antropoloških vedah nasploh. Metodologija, ki smo jo razvili je namreč ponovljiva in izvedljiva na tudi drugih geografskih območjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta prinašajo posredne pomene za slovenski prostor. Namreč gibanje in mobilnost na eni in negibanje ter nemobilnost na drugi so postali stalnica sodobnega sveta kot tudi stalnica v Sloveniji. Problematika beguncev, ki prihajajo iz Sirije, drugih območij Bližnjega Vzhoda in ostalih predelov sveta je problem s katerim se slovenska pravna politika še ni uspela povsem soočiti. Pojmi kot so migracija, integracija, tujost, domačnost, dom in lokacija so takorekoč postali del številnih diskurzov in debat (političnih, pravnih, administrativnih), ki pa zaenkrat še niso resonirali svojega prvotnega pomena v vsakdanjem življenju v Sloveniji. Omenjena študija pojasnuje tovrstne koncepte skozi primere vsakdanjega življenja in jih s tem pomensko približa posameznikom v Sloveniji. Prav tako pa tudi pokaže in razloži, kako so procesi gibanja in migracij prepleteni s procesi nemobilnosti; kako so migracije materializirane v družbenih institucijah kot so dom, domovina, domačnost, sorodstvo, družina in kako so slednje institucije opredeljene prav skozi gibanja. Pionirska meddisciplinarna študija pa s svojimi rezultati obeta odmevnost slovenskih raziskovalcev v širšem, globalnem znanstvenem prostoru, ki bo morebiti prispevala k večji prepoznavnosti slovenske znanosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
