Projekti / Programi
Religija kot dejavnik etičnosti in medkulturnega dialoga
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.11.00 |
Humanistika |
Teologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H002 |
Humanistične vede |
Teologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
religija, etika, duhovnost, medkulturni dialog, dialoški univerzalizem, empatija, intersubjektivnost
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Izhodiščni raziskovalni problem predstavlja vloga religije kot dejavnika etičnosti in medkulturnega dialoga. Projekt izhaja iz teze, da je etika, ki je lahko ustrezna podlaga medkulturnosti, etika solidarnega personalizma in dialoškega univerzalizma. Glede prvega je ključno razumevanje človeka kot presežnega bitja, pri slednjem pa je prava pot je v spoštovanju individualnosti in posebnosti ter v hkratnem prepričanju, da je med nami vendarle dovolj skupnega, da hoja po poti dialoga in solidarnosti ni nesmiselna. Solidarni personalizem in dialoški univerzalizem tvorita duhovno obzorje, ki to utemeljuje ter omogoča. Odnos med religijo, etičnostjo in medkulturnim dialogom je zato potrebno proučevati znotraj pomembnih vidikov človeških odnosov, kakor tudi odgovorov na zadnja vprašanja človeka, ki zadevajo smiselnost vsakega početja, posebno smiselnost medsebojne empatije, dialoga, duhovnosti in spoštovanja človekove presežnosti. Krščanstvo in tudi druge religije poudarjajo pomen dialoške odprtosti, ki nakazuje človeško ranljivost, odvisnost od drugih in končno odvisnost od globljih temeljev. Skupne osnove duhovnosti so dobro izhodišče tako za dialog med religijo in sekularno družbo, kot tudi za dialog med religijami in celovito družbeno sožitje.
Cilji projekta je v prvi vrsti je aplicirati teološke pojme, kategorije in modele na problematiko medkult. dialoga (ožje) ter vprašanje dialoške in vključevalne družbe (širše). Osrednje raziskovalno vprašanje je zato, kakšna duhovnost je (lahko) podlaga miroljubnemu, dialoškemu, vključujočemu in medkult. zadržanju. Osrednji cilj je tako preučiti elemente kulture, ki je dialoška in medkulturna ter njihov odnos do religij(e), hkrati pa znotraj tega odpreti nove poglede v obstoječi razpravi (npr. odgovornost verskih skupnosti do skupnega dobrega; racionalnost in etični vidiki religiozne zavezanosti; odnos med religioznostjo in duhovnostjo; vloga religije v javnem prostoru ter ovire in napetosti v zvezi s tem; skupni etični imenovalec religij in tradicij; intersubjektivnost kot temelj za medkult. dialog, soglasje in sožitje; medkult. osnovana teologija in filozofija čutnosti, sočutja in miru; vprašanje religioznosti, spolne identitete in oblik duhovnosti; odnos med fenomeni kulture, etike in dialoga). Pri tem bomo uporabili metodologijo teologije in (medkulturne) filozofije in pojme (npr. mehanizem mimetične želje, mehanizem grešnega kozla, pojme tesnobe, eksistencialni stadiji, človek kot simbolno bitje, religiozna zavezanost, spolna razlika) tako za vzpostavitev novih teoretičnih spoznanj kot tudi pojasnitev nekaterih konkretnih dogajanj iz slovenske in evropske zgodovine in sedanjosti.
Projekt zato predstavlja izvirno uporabo in (v sklopu le-te) kombiniranje pojmov, konceptov, modelov in teorij iz (krščanske) teološke, filozofske, antropološke in kulturološke tradicije in sodobne misli (personalizem, Stein, Kiekegaard, Girard, Bellinger, Irigaray) za pojasnitev in razumevanje moralnega pomena religije (še posebno z vidika medkulturnosti) in za oblikovanje (teološke in filozofske) podlage primerne dialoške in vključevalne kulture. Rezultati projekta bodo predstavljali izviren in pomemben prispevek k teologiji in filozofiji medkult. dialoga, vzpostavili bodo nove poglede na teme dialoškosti, intersubjektivnosti, strpnosti, svetovnega etosa, medverskega ter medreligijskega dialoga. Hkrati bodo pomembno prispevali k družbenemu razvoju preko prikaza nujnosti razumevanja religije kot dejavnika etičnosti in dialoga ter vzpostavitvi podlag za razreševanje družbenih napetosti kot poti za premagovanje družbene krize. V projekt bodo vključeni vodilni slovenski raziskovalci, preko sodelovanja z raz. skupinami in raziskovalci iz tujine ter mednar. objav ter udeležb na znan. srečanjih, bo projekt dodatno uveljavil naše raziskovalce v tujini ter omogočal tudi nadaljnje znan. sodelovanje, kar bo imelo velik pomen za stroko v Sloveniji (prihodnji skupni projekti, razvoj kadrov, pridobivanje sredstev).
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskave so pomembne in specifične ker gojijo pristop teološke humanistike, ki jo tvorijo teološka psihologija, antropologija in na njiju temelječa etika. Gre za aplikacijo teoloških pojmov na vprašanja, ki se jih poleg teološke humanistike drugače in s svojih vidikov lotevajo tudi druge vede in pristopi. Vendar so vprašanja religije in njenega učinkovanja specifična in takšna, da jih lahko celostno raziščemo samo z vključitvijo teološke humanistike. V religioznih pojavih in za njimi so prisotne sile in dejavniki, ki jih drugačni pristopi ne zajamejo, s tem pa so njihove pojasnitve in razlage nepopolne, če ne dobijo dopolnitve s strani teološke humanistike. V okviru tega pristopa smo prišli do pomembnih izvirnih spoznanj ki zadevajo tematiko našega projekta, o čemer pričajo tudi objave številnih izvirnih znanstvenih člankov v revijah, domačih in tujih, z visokim faktorjev vpliva, o omenjenih temah. Mnogi izvirni znanstveni članki, ki so posledica našega projekta, pa so še tik pred izidom. V času krepitve zavesti o pomenu religij(e) za posamezno družbo in za medkulturni dialog so raziskave in objave, ki pokažejo pozitivne potenciale religije in zlasti ponovno aktualizacijo religioznih vprašanj v sodobni filozofiji, pomemben prispevek k resničnemu pluralizmu tako v humanističnih znanostih kot širše v družbi. Projekt je celostno raziskal odnos med religijo in etičnostjo ter podlagami medkulturnega dialoga ter je zato prispeval novo spoznanja k teologiji in filozofiji z vidika pojmov dialoškosti, intersubjektivnosti, strpnosti, idr. Pri tem smo se med drugim osredotočili na vprašanja razumevanja dejavnikov etičnosti in medkulturnega dialoga ter oblik slednjega, vprašanja o vlogi dialoga in resnice v spravnih procesih ter o vlogi intelektualnih vrlin v okviru medkulturnega in medreligijskega dialoga. Projekt predstavlja izvirno uporabo in (v sklopu le-te) kombiniranje pojmov, konceptov, modelov in teorij iz (verske oz. religijske) filozofske, teološke, antropološke in kulturološke tradicije in sodobne misli (personalizem, Stein, Kierkegaard, Girard, Bellinger), ki je pomembna za pojasnitev in ažurirano oz. aktualno razumevanje moralnega pomena religije (še posebno z vidika medkulturnosti) in za oblikovanje filozofske in teološke podlage primerne (sodobne) dialoške in vključevalne kulture medkulturnosti. Raziskava je tudi izvirni prispevek k sodobni teoriji teološkega feminizma ter prispevek pri oblikovanju širših religijskih in družbenih politik spolne enakosti in medreligijskega dialoga. Preko projekta smo se vključevali v mednarodne izmenjave (bilateralni projekti in raziskovalni obiski ter gostovanja priznanih tujih raziskovalcev), vzpostavljali znanstvena sodelovanja ter pridobili nova sredstva za širjenje rezultatov projekta (EU Erasmus+ Jean Monnet modul "Izzivi Evrope in Evropske unije: Identiteta, vrednote in dialog").
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskave po poti teološke humanistike so zelo pomembne v slovenskem prostoru, kjer je ta raziskovalni pristop pogosto marginaliziran, kar pa šibi prodornost humanističnih raziskav, krni znanstveni pluralizem, interdisciplinarnosti, medznanstveni dialog in raziskave istih problemov z različnih vidikov in njihovo povezovanje. Vse to pa so značilnosti tistega raziskovanja, ki se vse bolj kaže kot vedno bolj potrebno in predstavlja trend v sodobnem raziskovanju. Javno mnenje v Sloveniji pogosto razume sekularnost kot družbeno normo in jo razume na način ločevanja ali celo izključevanja religije iz družbenega diskurza. Te raziskave so poskušale utirati pot novi, post-sekularni družbeni paradigmi, ki jo že srečujemo v razvitih državah in ki je sposobna religiji priznati pozitivno vlogo znotraj pluralnega in demokratičnega sistema. Rezultati raziskovalnega projekta so pomembno prispevali k družbenemu sožitju in razvoju preko prikaza nujnosti razumevanja religije kot dejavnika etičnosti in medkulturnega dialoga ter vzpostavitvijo podlag za razreševanje družbenih napetosti kot poti za premagovanje družbene krize: dialog, socialna vključenost in vključujoča družba, sobivanje, aplikacija rezultatov na vzgojne in izobraževalne projekte, ipd. Eden izmed glavnih doprinosov so bila spoznanja, kako lahko določene religiozne vrednote, načela, vrline, prakse in zadržanja, ki so skupna večini religij, na lokalni in na globalni ravni bistveno prispevajo h gojenju kulture, ki je strpna, dialoška in miroljubna in ki omogoča sožitje različnosti. Prav tako smo z analizo teologiije religij W. C. Smitha in kozmologijo Luce Irigaray dosegli nova spoznanja, ki so pomembna tako za Slovenijo kot v mednrodnem merilu. Vsa ta spoznanja bodo v Sloveniji dodatno okrepila polje religiologije in dialoga religij. Janez Juhant je organiziral več spravnih slovesnosti, v katerih smo se spominjali žrtev povojnih pobojev in tako pokazali dostojno spoštovanje do žrtev ter spodbujali k narodni spravi. Rezultati so doprinos k razbijanju močno zakoreninjenega predsodka moške normativnosti v (slovenskem) družbeno-religijskem polju. To posledično pripelje do poskusa vzpostavitve novih platform sobivanja v (medreligijskem) dialogu. Rezultati bodo segli v področje izboljšanja družbeno-religijskih politik na najširšem področju kultiviranja strpnosti in sprejemanja drugega (spolnega, religijskega), drugačnega. Rezultati projekta so prispevali k vzpostavitvi novih platform javnega mnenja o religiji, medkulturnem dialogu in nenasilju, z mnogimi možnimi posrednimi učinki na vzgojo in širše družbeno življenje, na primer: politika in politični dialog, politična kultura, kulture in družbena življenjska okolja intersubjektivnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
