Projekti / Programi
Omejena racionalnost in ekonomska uspešnost
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Ekonomsko odločanje, omejena racionalnost, laboratorijski poskusi, matematično modeliranje, vedenjska evolucija, kulturne posebnosti
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Standardni modeli ekonomskega vedenja predpostavljajo sebičnost in racionalno odločanje. Tradicionalno prepričanje v ekonomski teoriji je bilo, da te predpostavke dovolj dobro pojasnijo tržno dinamiko. Laboratorijske ekonomske raziskave v zadnjih desetletjih, ter empirične analize finančnih trgov, pa standardnega ekonomskega modela ne podpirajo. To je privedlo do sprostitve predpostavke sebičnosti in razvoja modelov nesebičnega vedenja v ekonomski teoriji. Ideja racionalne izbire pa po drugi strani ostaja del ekonomske teorije, kljub ekstremnim zahtevam, ki jih predpostavlja o sklepanju ljudi. Eden od razlogov za vztrajnost te ideje je pomanjkanje empiričnih dokazov o omejitvah racionalnosti v tržnem odločanju.
V sklopu predlaganega projekta bomo empirično preverili hipotezo, da se v kompleksnih ekonomskih okoljih ljudje zatekajo k preprostim vedenjskim pravilom (hevristikam) za sprejemanje odločitev. Izvedli bomo zaporedje laboratorijskih poskusov na ljudeh, s ciljem, da odkrijemo (i) kdaj ljudje uporabljajo enostavna pravila namesto racionalne optimizacije, (ii) porazdelitev teh pravil v različnih populacijah, in (iii) če se ta pravila širijo s pomočjo učenja, posnemanjem ali optimizacijo koristnosti. Poudarek bo na okoljih v katerih potrebujemo zaupanje, sodelovanje in ugled za doseganje učinkovitosti, ter s tem posegli na klasične ekonomske probleme asimetričnih informacij in nepopolnih pogodb.
Z našo empirično metodo bomo dosegli naslednje cilje:
1. Določitev pogojev za preskok od racionalnosti k hevrističnem odločanju.
2. Določitev vloge institucij in kulture v dinamiki hevristik.
3. Uporaba empiričnih rezultatov za razvoj modelov prilagajanja vedenja v tržnem okolju.
Izvedli bomo ekonomske laboratorijske poskuse z ljudmi, ki bodo omogočili vpogled v podrobnosti (omejeno) racionalnega odločanja. Osnovne poskuse bomo izvedli v Sloveniji, na Nizozemskem in v Srbiji, saj te družbe imajo, ali pa so imela podobno institucionalno okolje. S to primerjavo bomo določili institucionalne in kulturne dejavnike vedenjskih pravil. Pri razvoju modelov bomo uporabili matematiko evolucijske teorije iger in opisali dinamiko vedenjskih pravil in njihovo prilagajanje institucionalnim spremembam. Dinamični modeli bodo temeljili na dejanskih strategijah, odkritih v naših poskusih, kar je novost naše pristopa.
Vodja projekta, dr. Aljaž Ule, ima odmevne raziskovalne izkušnje tako v eksperimentalni ekonomiji kot v matematiki teorije iger, ki izhajajo iz dolgoletnega dela na centru za eksperimentalno ekonomijo pri Univerzi v Amsterdamu. Njegove izkušnje bosta dopolnili dve skupini, prva na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) pri Univerzi na Primorskem in druga na Inštitutu za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU v Ljubljani. Skupina na FAMNIT bo prispevalo strokovnjake s področja analize podatkov ter modeliranja dinamike mrež in evolucije. Skupina na ZRC bo prispevala strokovnjake s področja kulturnih raziskav na Balkanu. Glavni poskusi v Sloveniji se bodo izvedli v sodelovanju s CJM centrom na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati ekonomskih laboratorijskih poskusov z ljudmi so v zadnjih desetletjih nakazali, da ljudje sistematično kršijo predpostavke klasične ekonomske teorije. Izkazale so se predvsem omejitve ideje o metodološkem individualizmu, ki se je v ekonomskih teorija izražal skozi predpostavki o sebičnem in racionalnem maksimiziranju lastne koristi. Dosedanje raziskave so se osredotočile predvsem na predpostavko o sebičnosti. V zadnjih dveh desetletjih je tako mnogo raziskav pokazalo, da ljudje ne maksimizirajo brezpogojno svojega osebnega finančnega dobička. Ta odkritja so se prenesla v moderne ekonomske modele odločanja, ki na primer sedaj vključujejo možnost altruističnih preferenc. Druga ekonomska predpostavka, o racionalnem odločanju, je bila po drugi strani deležna mnogo manj pozornosti. Kljub rezultatom nekaterih poskusov o omejeni racionalnosti udeležencev, ekonomska teorija še ne vključuje modelov omejene racionalnosti. Razloga za to sta dva. Prvi je, da ni dovolj podatkov o vzrokih, sprožilcih in vrsti omejene racionalnosti. Drugi je, da so obstoječi modeli omejene racionalnosti matematično preveč zahtevni za praktično uporabo v ekonomski teoriji in praksi. Rezultati našega projekta so uporabni predvsem za razvoj teorij odločanja, ki namesto racionalnega premisleka predpostavljajo sledenje enostavnim vedenjskim strategijam, oziroma hevristikam. Z laboratorijskimi poskusi med ljudmi smo preučevali pogoje pod katerimi se ljudje zanašajo na hevristike, ter analizirali katere hevristike potem uporabljajo v različnih kratkotrajnih ali dolgotrajnih interakcijah. Z uporabo evolucijskih pristopov in teorije iger smo razvijali matematične modele dinamike, stabilnosti in izumrtja strategij v populacijah. Naše raziskave so tako pokazale, da ljudje v ekonomskih okoljih z usklajenimi interesi posameznikov najpogosteje sprejemajo skupinsko racionalne odločitve. Ker ekonomski modeli slonijo le na racionalnosti posameznika, ti rezultati opozarjajo na omejitve teorije. Naše raziskave so tudi pokazale, da ljudje v okoljih, kjer prihaja do konflikta med interesi posameznikov in interesom skupine, uporabljajo vedenjske strategije različnih kompleksnosti. To je pomembno tako iz vidika ekonomske teorije, ki predpostavlja, da ljudje uporabljajo najboljšo strategijo ne glede na njeno kompleksnost, kot iz evolucijskega vidika na vedenje, ki predpostavlja prednost manj kompleksnih strategij. Naši rezultati ne dajejo podporo niti enemu niti drugemu vidiku, temveč nakazujejo na bolj zapleteno povezavo med omejeno racionalnostjo, učenjem in prilagajanjem vedenjskih strategij, ki vodijo ekonomsko odločanje posameznikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Leta 2017 je bila Nobelova nagrada za ekonomske znanosti podeljena Richardu Thalerju za njegovo delo na uporabi izsledkov vedenjskih raziskav v oblikovanju ekonomskih politik. Čeprav je bila za razvoj in izsledke vedenjske in eksperimentalne ekonomije ta nagrada podeljena že v letih 2002 in 2012, je bila tokrat prvič izpostavljena neposredna uporaba ekonomskih poskusov za spreminjanje vedenja posameznikov, skupin ali družb. Da je to raziskovalno in družbeno področje izjemno pomembno, pričajo tudi širjenje in odmevnost javnih agencij za vedenjske raziskave v sklopu različnih vlad po svetu. Angleški Behavioral Insights Team (BIT) tako zaposljuje že 126 raziskovalcev, ki za različne vladne ustanove po svetu preučujejo kako z majhnimi koraki doseči velike napredke v javni dobrobiti, učinkovitosti, trajnostem razvoju in zdravju. Kljub pomenu področja in čeprav se laboratorijski poskusi v ekonomskih raziskavah izvajajo že od 70h let prejšnjega stoletja, se v Sloveniji, z izjemo občasnega poskusa raziskovalcev s tujih univerz, področje ni razvilo niti pedagoško niti raziskovalno. Znotraj našega projekta smo želeli vedenjske ekonomske teorije in raziskave razviti tudi v Sloveniji, tako raziskovalno, pedagoško ali kot tudi aplikativno področje. Leta 2016 smo na Univerzi na Primorskem odprli prvi slovenski laboratorij za vedenjske poskuse v ekonomiji in teoriji iger (Laboratorij za empirično teorijo iger, LETI) in do sedaj izvedli pet laboratorijskih poskusov na ljudeh. Osnovne prakse in metode smo prenesli tudi na Univerzo v Ljubljani, saj smo serijo poskusov izvedli tudi na Fakulteti za družbeene vede (FDV) v Ljubljani. Za samostojno izvajanje poskusov sta se poleg vodje projekta usposobila še ena članica projektne skupine ter en magistrski študent, ki je sedaj postal mladi raziskovalec v laboratoriju LETI na Univerzi na Primorskem. Vedenjska spoznanja v teoriji iger in splošni ekonomski teoriji smo vključili v predmetnike na programih Biopsihologije, Matematike, Računalništva in Matematike v ekonomiji in financah, na Univerzi na Primorskem. Vsi študenti in študentke teh programov se kot del obveznih vsebin udeležijo serije poskusov, ki sicer niso namenjeni raziskovalnemu delu ampak izobraževanju o laboratorijskem pristopu k analizi družbenega vedenja. Eden od laboratorijskih poskusov znotraj projekta je primerjal vedenje slovenskih in tujih študentov v več ekonomskih okoljih. Med drugim smo primerjali slovenske in tuje študente glede na stopnje solidarnosti, zaupanja, sodelovanja, recipročnosti, sprejemanje tveganje, resnicoljubnosti in vraževerja. S tem smo razvili bolj neposreden način merjenja vedenja kot preko hipotetičnih vprašanj, ki se sicer uporabljajo v meritvah javnega mnenja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
