Projekti / Programi
Reforma prava varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
analiza prava varstva potrošnikov, implementacija evropskega potrošniškega prava, skupno evropsko prodajno pravo, reševanje potrošniških sporov, kolektivno varstvo potrošnikov, ekonomska analiza prava varstva potrošnikov, optimalna integracija prava vartsva potrošnikov v civilni zakonodajo
Raziskovalci (18)
Organizacije (2)
Povzetek
Pravo varstva potrošnikov je trenutno eno najbolj razvijajočih se in podrobno urejanih pravnih področij tako na ravni Evropske unije kot tudi na ravni zakonodaje držav članic. Evropski zakonodajalec to področje v skladu s temeljnima pogodbama (PEU in PDEU) ureja s sprejemom direktiv, ki so sredstvo harmonizacije in zahtevajo implementacijo njihove vsebine v zakonodajo držav članic. Pravo varstva potrošnikov torej pridobiva na pomenu znotraj pravnega sistema in deloma izpodriva uporabo klasičnih pravil obligacijskega prava, tako da lahko že govorimo o triadi civilnega, gospodarskega in potrošniškega pogodbenega prava. Potrošniki vsak dan stopajo v številne transakcije, zato bi se moralo pravo varstva potrošnikov intenzivno uporabljati in se razvijati tudi skozi pravno prakso. Vendar je obravnavanje tega pravnega področja v slovenski pravni teoriji in pravni praksi zelo pomanjkljivo.
Ker je bila večina pravil potrošniškega prava uvedena zaradi usklajevanja s pravnim okvirom Evropske unije, je bila njihova zakonodajna izvedba v nacionalnem pravu pogosto nomotehnično in sistemsko slaba. Prenos direktiv pogosto ni bil popoln ali pa smo z njim zamujali, kot v primeru zadnje Direktive 83/2011, ki bi morala biti implementirala do 13.12.2013 (kar pomeni, da Slovenija krši pravni red EU), pomanjkljivo je tudi upoštevanje sodne prakse Sodišča EU kot pomembnega vira evropskega potrošniškega prava tako pri pripravi zakonodaje kot pri njeni razlagi in uporabi. Specialna potrošniška zakonodaja ni jasno opredelila svojega razmerja do sorodnih določb v splošni obligacijski zakonodaji, kar ovira njeno uporabo v praksi. Tudi sicer je kakovost slovenske potrošniške zakonodaje slaba, zlasti zaradi pogostih in slabo pripravljenih novel. Pomanjkljivo so urejeni procesni mehanizmi uveljavljanja pravic potrošnikov. Nejasno je tudi razmerje med varstvom pravic potrošnikov s pristojnostmi tržne inšpekcije in v civilnih sodnih postopkih.
Na splošno je mogoče ugotoviti, da je med udeleženci potrošniških pravnih razmerij v Sloveniji – potrošniki in podjetji, pa tudi na sodiščih in med odvetniki – poznavanje potrošniške zakonodaje slabo, kar se odraža v neuporabi ali nepravilni uporabi potrošniških predpisov v sodni praksi. Pomanjkljivo je bilo tudi znanstveno preučevanje področja potrošniškega prava, saj slovenska pravna teorija ni sledila njegovemu hitremu razvoju, zato je očitno tudi pomanjkanje znanstvene in strokovne pravne literature o pravu varstva potrošnikov.
Predlagana raziskava bo prvič sistematično preučevala potrošniško pravo v Republiki Sloveniji kot celoto, njegovo umestitev v evropski pravni okvir in njegovo razmerje do splošnih pravil civilnega prava. S pripravo komentarja slovenske in evropske potrošniške zakonodaje bo ponudila odgovore na odprta vprašanja, ki jih je mogoče razrešiti z interpretacijo. Identificirala bo tudi neskladja z evropsko potrošniško zakonodajo in neskladja z drugimi slovenskimi zakoni ter predlagala rešitve za njihovo odpravo s spremembo zakonodaje. Kritično bo ovrednotila učinkovitost delovanja posameznih obstoječih institutov potrošniškega prava z vidika zastavljenih ciljev in predlagala njihove izboljšave, kjer bodo zaznane slabosti. Preučila bo tudi nekatere aktualne teme, glede katerih je pričakovati najintenzivnejši razvoj potrošniškega prava v prihodnje, zlasti vprašanja varstva potrošnikov na internetu, nadaljnje unifikacije evropskega prava prodajne pogodbe, kolektivnega varstva potrošnikov idr.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt ima velik pomen za razvoj slovenske pravne znanosti na področju zasebnega prava, saj gre za prvo sistematično in celovito raziskavo na področju prava varstva potrošnikov v Sloveniji. Pridobljen je bil celovit in zaokrožen korpus znanja o evropskem in slovenskem pravu varstva potrošnikov, njegovi umestitvi v sistem slovenskega civilnega prava na eni strani in v evropski okvir prava varstva potrošnikov na drugi strani. Pri tem so bile identificirane številne pomanjkljivosti, ki izvirajo zlasti iz neposrečenega nomotehničnega prenosa evropskih potrošniških norm v slovensko zakonodajo, pa tudi pomanjkljive sodne prakse. Pravo varstva potrošnikov je trenutno eno najbolj razvijajočih se in podrobno urejanih pravnih področij tako na ravni EU kot tudi na ravni zakonodaje držav članic. Kljub temu je bilo obravnavanje tega pravnega področja v slovenski pravni teoriji in pravni praksi doslej zelo pomanjkljivo. Od znanstvenega gradiva so bili na voljo samo članki o posameznih vprašanjih pravnega varstva potrošnikov, ne pa celovita in sistematična znanstvena monografija s področja prava varstva potrošnikov niti ne celovit znanstveni komentar potrošniške zakonodaje. Pričujoča raziskava je ta manko v precejšnji meri zapolnila, saj objave članov raziskovalne skupine v pravnih publikacijah, zlasti pa izdana znanstvena monografija s celovito obravnavo slovenskega in evropskega potrošniškega prava neposredno omogočajo aplikacijo tega znanja uporabnikom iz prakse. Rezultati raziskav so bili strokovni in splošni javnosti predstavljeni tudi na seminarju in mednarodni konferenci o potrošniškem pravu, ki sta bila izvedena na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani oktobra 2015 in junija 2016.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta za gospodarstvo in družbo se kaže zlasti v tem, da bodo z metodami znanstvenega raziskovanja pridobljena nova pravna znanja lahko služila (in so tekom projekta in po njegovem zaključku tudi že služila) kot strokovna izhodišča oziroma podlage za pripravo reforme slovenske potrošniške zakonodaje (ZVPot-1, ZKolT, ZPOmK-1G). Njeno spreminjanje in nadgradnja sta potrebna zaradi prilagajanja nenehno razvijajoči se evropski potrošniški zakonodaji, noveliranje potrošniške zakonodaje pa je bilo smiselno tudi zaradi odprave zaznanih pomanjkljivosti in neskladij v obstoječi zakonodaji, zlasti glede razmerja med potrošniškim pravom in splošnimi obligacijskimi predpisi. Izboljšana zakonodaja bo izboljšala pravni položaj potrošnikov, jasnejše določbe pa bodo pozitivno vplivale tudi na pravno varnost podjetij, saj jim bodo olajšale poslovanje na trgu brez izpostavljanja nepotrebnim pravnim tveganjem, ki sedaj izvirajo iz nejasne in shizofrene regulative. Ugotovitve raziskovalnega projekta bodo lahko služile tudi kot strokovne smernice za opredelitev stališč in interesov, ki jih predstavniki Republike Slovenije zastopajo v institucijah in drugih telesih EU pri sprejemanju novih pravil evropske potrošniške zakonodaje. V okviru projekta izdelana znanstvena monografija o slovenski in evropski potrošniški zakonodaji (ter dodatna monografija o varstvu potrošnikov na internetu, ki kmalu izide) je neposredno uporabna za potrošnike in potrošniške organizacije, za podjetja ter za sodišča in odvetnike, saj jim lahko bistveno olajša vnaprejšnjo razjasnitev pravic in obveznosti v različnih pravnih razmerjih med potrošniki in podjetji. Posredni pomen projekta za družbo se kaže v tem, da bodo rezultati raziskav, zlasti izdana monografija, prispevali k povečanju pravne varnosti in gotovosti na področju varstva pravic potrošnikov v Sloveniji, saj je preučitev interakcije zakonskih pravil OZ in ZVPot (in druge, specialnejše potrošniške zakonodaje) in možnosti za njihovo izboljšavo lahko ponudila odgovore za hitrejše reševanje nekaterih problemov, ki se lahko pojavijo v poslovni in pravni praksi. Jasnost pravnega položaja potrošnikov ni relevantna le za potrošnike, ampak tudi za podjetja, ki s potrošniki poslujejo, saj morajo svojo dejavnost prilagoditi zahtevam zakonodaje, nejasne zakonske zahteve pa jim povečujejo stroške poslovanja in onemogočajo pospešeno in mirno reševanje potrošniških sporov ter s tem po nepotrebnem obremenjujejo sodišča in druge akterje v postopkih varstva pravic potrošnikov. Dodatno bo cilje povečane pravne varnosti utrdila reforma slovenskega potrošniškega prava, ki bo mogoča (in je priporočljiva) na podlagi izsledkov raziskovalnega projekta.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
