Projekti / Programi
Klimatske podlage kot dodatni kriterij za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.02.04 |
Naravoslovje |
Fizika |
Meteorologija in oceanografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
OMD, temperaturni prag, rastna doba, evapotranspiracija, klimatske karte, simulacijski model, stroški pridelave
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28494 |
dr. Andrej Ceglar |
Fizika |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
157 |
| 2. |
06096 |
Tomaž Cunder |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
489 |
| 3. |
11062 |
dr. Zalika Črepinšek |
Fizika |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
273 |
| 4. |
09593 |
dr. Lučka Kajfež-Bogataj |
Fizika |
Vodja |
2014 - 2016 |
2.705 |
| 5. |
36716 |
dr. Tjaša Pogačar |
Fizika |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
164 |
| 6. |
08718 |
dr. Miroslav Rednak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
505 |
| 7. |
17853 |
Barbara Zagorc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
373 |
Organizacije (2)
Povzetek
Določitev klimatskih podatkov, ki so kot biofizikalni kriteriji predlagani za določitev območij z naravnimi omejitvami, je potrebna v okviru reforme drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, ki poteka na ravni Evropske Unije.
Potrebno je preučiti in vključiti v model OMD tiste klimatološke podatke, ki najbolj vplivajo na rast in pridelek kmetijskih kultur. S tem bo zagotovljeno bolj pravično izplačevanje proizvodno neodvisnih direktnih plačil za območja s težjimi pridelovalnimi razmerami. V model za izračune OMD bo nujno potrebno vključiti na primer podatke o vodni bilanci tal, saj je ključnega pomena za rast rastlin poleg hranil v tleh tudi razpoložljivost vode. V projekt so vključeni tisti klimatski parametri, za katere je nujno potrebno določiti, kakšno dodatno obremenitev predstavljajo pri pridelavi kmetijskih kultur v Sloveniji: dolžina rastne dobe, temperaturne vsote za rastno sezono, temperaturni pragovi, slana ali pozeba, število hladnih dni, število ledenih dni, število vročih dni, suhost. Pri tem potrebujemo dolge nize podatkov brez manjkajočih vrednosti za čim več postaj po Sloveniji za obdobje 1981–2010. Klimatski parametri za vključitev v raziskavo so povzeti po dokumentu Updated common bio-phisycal criteria to define natural constraints for agriculture in Europe (JRC, 2013). Potrebno bo preučiti ali so predlagani izračuni primerni in izvedljivi za Slovenijo, primerjati različne načine izračuna in pripraviti izračune za sorodne klimatske parametre, ki v Sloveniji pomenijo veliko omejitev za kmetijstvo.
Kot glavni omejitveni dejavnik se zna izkazati sušnost. V kontekstu evropske kmetijske politike in območij z omejenimi dejavniki za pridelavo je primanjkljaj vlage v tleh definiran kot lastnost tal s številom dni v rastni sezoni (definirani s temperaturnimi pragi), za katere količina padavin in razpoložljive vlage v tleh ni zadostna, v primerjavi z referenčno evapotranspiracijo, da rastline napredujejo s produkcijskim ciklom. Na sušnejših območjih je kmetijstvo precej omejeno z možnostmi glede poljščin in z nižjim pridelkom. Za izračune OMD je določen UNEP kazalnik sušnosti AI, ki je določen kot razmerje med letno količino padavin in letno potencialno evapotranspiracijo. Priporočamo še pregled in analizo nekaterih drugih kazalnikov sušnosti, ki so v Sloveniji že v uporabi. To so predvsem percentili padavin, standardiziran indeks sušnosti SPI, meteorološka vodna bilanca (razlika med padavinami in potencialno evapotranspiracijo). Primerna bi bila primerjava s kazalnikom AI.
Nadalje sledi prostorska interpolacija izbranih osnovnih in izvedenih klimatoloških spremenljivk. Prostorska interpolacija izvedenih klimatoloških spremenljivk predstavlja zaradi redke mreže klimatoloških postaj osrednji raziskovalni problem, saj je pri interpolaciji potrebno upoštevati predvsem parametre povezane z razgibanostjo reliefa v Sloveniji. Karte pripravljamo s pomočjo statističnih metod prostorske interpolacije, ki temeljijo na statistični analizi prostorskih podatkov in statističnem modeliranju porazdelitve spremenljivk v prostoru. Izpolnjevanje pogojev za OMD se določa na ravni lokalnih upravnih enot, zato bodo izračuni narejeni na podlage GERK-ov. Sledili bomo metodologiji, ki je bila uporabljena za določitev dosedanjih OMD, da omogočimo vključitev v sistem.
V zadnjem sklopu, ki predstavlja ekonomsko ovrednotenje klimatskih razmer za vključitev v OMD, bo v prvi fazi izdelana metodologija za ekonomsko vrednotenje posameznih klimatskih dejavnikov. Zaradi pomanjkanja empiričnih podatkov bo pristop temeljil na izgradnji simulacijskega modela, ki omogoča simulirati različne dejavnike, ki vplivajo na omejenost razmer za kmetijsko pridelavo. Osnovno metodološko izhodišče, ki bo pri vsebinski opredelitvi modela in pri izvedbi aplikativnega izračuna upoštevano, je, da je število točk in posledična višina potrebnih izravnalnih plačil odraz razlik v stroških pridelave na enoto površine med območji z omejenimi dej
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je pomemben za razvoj agrometeorologije in klimatologije. K razvoju znanosti bo prispevala temeljita analiza reprezentativnih meteoroloških postaj z vidika izboljšave kakovosti merjenih podatkov. Za razvoj stroke bo pomembna tudi natančna analiza mikroklimatskih spremenljivk, ki so v reliefno razgibani Sloveniji prostorsko in časovno izjemno variabilne.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega projekta imajo pomembno vlogo na nekaterih predelih Slovenije pri varovanju naravne dediščine. Finančna pomoč kmetijstvu je na določenih območjih z OMD pomembna prav z vidika, da je potrebno tam ohranjati kmetijstvo, da se večja področja ne začnejo zaraščati ipd. Glavni pomen raziskovalnega projekta je vključitev klimatskih podatkov v kriterij izračuna omejenih dejavnikov kmetijske pridelave, kar so tudi priporočila Evropske komisije. S tem bomo dosegli bolj pravično (uravnoteženo) izplačevanje proizvodno neodvisnih direktnih plačil s težjimi pridelovalnimi razmerami in se metodološko približali evropskim standardom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
