Projekti / Programi
Razvoj metodologije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.03 |
Naravoslovje |
Biologija |
Ekosistemi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
ekosistemske storitve, gozdne funkcije, kartiranje, ovrednotenje, ekonomska vrednost, okoljski ekonomski računi
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10801 |
dr. Andrej Bončina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
517 |
| 2. |
15492 |
dr. Andreja Ferreira |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
214 |
| 3. |
27615 |
dr. Andrej Ficko |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
166 |
| 4. |
21242 |
dr. Tine Grebenc |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
490 |
| 5. |
28537 |
dr. Anže Japelj |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
176 |
| 6. |
05093 |
dr. Marko Kovač |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2014 - 2017 |
357 |
| 7. |
19027 |
dr. Robert Mavsar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
109 |
| 8. |
23448 |
dr. Nikica Ogris |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
1.213 |
| 9. |
10973 |
dr. Janez Pirnat |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
203 |
| 10. |
32898 |
dr. Tina Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
82 |
Organizacije (2)
Povzetek
Kot odgovor na gospodarske in okoljske izzive, je Evropa sprejela strategijo (Evropa 2020) s katero razviti gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti, smotrni rabi virov in pomembnejši vlogi obnovljivih naravnih virih (biogospodarstvo). Gozdovi, kot prevladujoča raba tal v Sloveniji, so lahko vsekakor pomemben člen te strategije, saj zagotavljajo široko paleto dobrin in storitev (ekosistemske storitve), ki lahko pomembno vplivajo na dobrobit družbe. Trajnostno in optimalno zagotavljanje ekosistemskih storitev postaja prednostna naloga gospodarjenja z gozdovi. Da bi lahko zagotovili optimalno količino in kakovost ekosistemskih storitev, moramo imeti dovolj znanja in podatkov o potencialih gozdnega ekosistema za zagotavljane ekosistemskih storitev in o potrebah deležnikov. Glavi cilj projekta je zasnova in testiranje metodologije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov na ravni Slovenije. Projekt bo razdeljen v tri delovne svežnje. V okviru delovnega svežnja 1 (Funkcije in ekosistemske storitve gozdov) bo opravljen pregled in kritična presoja metod za določanje in kartiranje funkcij gozdov, za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev, za ekonmsko vrednotenje ekosistemskih storitev in vzpostavitev okoljskih ekonomskih računov. Delovni svežen 2 (Zasnova in testiranje metode ovrednotenja in kartiranja ekosistemskih storitev gozdov) predstavlja osreden del projekta, v okviru katerega bomo pripravili pregled razpoložljivosti podatkov ter razvili in testirali metodo za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji.Delovni sveženj 3 (Sodelovanje z deležniki in prenos znanja) načrtujemo pripravo delavnic, izvedbo anket in vzpostavitev spletne strani, z namenom spoznati potrebe in mnenja deležnikov in prenosa razultatov projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Vrednotenje ekosistemskih storitev gozdov in njihovo kartiranje predstavlja inovativen pristop opredeljevanja kapacitete gozdov, da zagotavljajo različne potrebe družbe in določanja prioritet upravljanja z gozdovi s strani širokega nabora skupin deležnikov. Tovrsten pristop je nadgradnja trenutnega sistema funkcij gozdov, saj dodaja nove vidike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, predvsem dodatne informacije o ekološki kapaciteti gozda in preferenc družbe do različnih učinkov gozdov.
Projekt predlaga razvoj in testiranje novih metodoloških pristopov, ki bodo obogatili nabor orodij s katerimi lahko predvsem javna gozdarska služba bolj celostno upošteva širok nabor vidikov trajnosti rabe naravnih virov in alternativne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe presoja bolj celostno. Tovrstna orodja v Sloveniji še niso bila široko uporabljena, razen redkih poskusov (npr. Verbič in Erker 2005; Mavsar, Japelj et al. 2013), vendar le na raziskovalni ravni. Testiranje novih metodologij bi bilo torej koristno tudi za razvoj domače znanosti, saj bi bilo mogoče precej nove metodološke pristope testirati v drugačnih razmerah in na širši ravni, kar lahko pokaže na morebitne pomanjkljivosti, ki bi jih morala znanstvena sfera nasloviti in pristope prilagoditi. Predvideno je tudi sodelovanje z raziskovalnimi in strokovnimi službami v tujini, kjer je na voljo več izkušenj na raziskovanem področju, to pa bo z dodatnimi informacijami in empiričnimi vidiki metodologije oplemenitilo domače znanstvene kapacitete.
Predlagani pristop vrednotenja ekosistemskih storitev vnaša bolj intenzivno vključevanje različnih skupin déležnikov v sisteme načrtovanja upravljanja z gozdovi, zato si lahko na tak način stroka, predvsem javna gozdarska služba ustvari ugodne pogoje za graditev svoje celostne podobe v družbi.
Viri:
Mavsar, R., Japelj, A., et al. (2013). "Trade-offs between fire prevention and provision of ecosystem services in Slovenia." Forest Policy and Economics 29(0): 62-69.
Verbič, M., Erker R. S. (2005). Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev. Ljubljana, Institut za ekonomska raziskovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Številna podjetja so odvisna od ekosistemov, zato je izguba biotske pestrosti in degradacija ekosistemov pomembno tveganje, ki jim je poslovni svet danes izpostavljen (World Economic Forum 2010). Ekosistemske storitve za podjetja predstavljajo ekonomsko vrednost in so »zeleni motor« gospodarstva, kljub dejstvu, da se le-to tega ni zavedalo in je pravzaprav v zadnjih desetletjih vse bolj odgovorno za aktualno okoljsko problematiko (Porter 2011). Zmanjševanje biotske raznovrstnosti ali uničevanje ekosistemov privede do manjše kapacitete zagotavljanja ekosistemskih storitev in posledično do ogrožanja proizvodnih kapacitet.
Poleg tveganj ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost različnim sektorjem gospodarstva ponujajo številne poslovne priložnosti, s katerimi si podjetja lahko zagotovijo prednost. To se ne nanaša le na materialne-neposredne učinke gozda, kot so les, zdravilne rastline, ne-lesnih gozdni proizvodi, ampak tudi posredne (npr., možnosti za rekreacijo in bio-turizem).
Naravni ekosistemi imajo kapaciteto za blažitev učinkov klimatskih sprememb na npr. kmetijstvo, turizem in gozdarstvo. Le-te namreč že vplivajo na gibanje BDP-ja in z investiranjem v preprečevalne ukrepe – zelene investicije – lahko z relativno majhnimi vložki v prihodnosti preprečimo potrebe po večjih investicijah za odpravo škod. Zelena infrastruktura in urbani gozdovi praviloma pomembno pripomorejo k višji kakovosti življenja, ker ponujajo občutek naravnega okolja, blažijo temperaturne ekstreme, omogočajo kakovostno rekreacijo na prostem. Tako okolje velikokrat privablja gospodarske sektorje z visoko dodano vrednostjo in posledično visoko izobražene skupine ljudi z višjimi dohodki, ki omogočajo boljše možnosti storitvenim sektorjem. Krepitev biotske raznovrstnosti in varovanje naravnih ekosistemov povečuje možnosti za bio-turizem, ki postaja globalno vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost, ki zaposluje vedno večje število ljudi.
Projekt bo pripravil orodja za opredelitev potreb različnih déležnikov po ekosistemskih storitvah in za določanje kapacitet gozdnih ekosistemov, da te storitve zagotovijo. Za skupino ekosistemskih storitev, na katerih temelji primarna proizvodnja, bo gospodarstvu omogočil informacijo o kakovostnem in količinskem stanju za njih pomembnih ekosistemskih storitev – npr. možnosti za rekreacijo v gozdovih, na katero je mogoče vezati tudi določene tržne dejavnosti, kot je prodaja športne opreme, možnosti za foto-turizem v območjih visoke biotske pestrosti in povezovanje teh aktivnosti s ponudbo fotografske opreme in lokalne nastanitve.
Viri:
Porter, M. and M. R. Kramer (2011). "The big idea: creating shared value." Harvard Business Review 89(1): 2.
WEF (2010). Global Risks 2010. A Global Risk Network Report. C. M. M. C. (MMC), S. Re, W. S. R. Center and Z. F. Services. Geneva, World Economic Forum: 48.
