Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

IZDELAVA STROKOVNIH PODLAG ZA OHRANJANJE HABITATA IN POPULACIJE SULCA NA OBMOČJU SREDNJE SAVE

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.03  Naravoslovje  Biologija  Ekosistemi 

Koda Veda Področje
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
sulec, Hucho hucho, načrt upravljanja, ohranitev, ekologija, genetika, habitat, modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  37851  Barbara Bric  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  0 
2.  31478  Maša Čarf  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  20 
3.  30550  Aljaž Jenič  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  57 
4.  20774  Dušan Kosmač  Geodezija  Tehnični sodelavec  2014 - 2015  8 
5.  32865  dr. Polona Pengal  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  77 
6.  23416  dr. Kaja Pliberšek  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  30 
7.  15318  dr. Samo Podgornik  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  114 
8.  37854  Bernard Semrajc    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  0 
9.  28506  dr. Urška Sivka  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2015  19 
10.  11906  dr. Aleš Snoj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  219 
11.  15658  dr. Simona Sušnik Bajec  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2014 - 2016  194 
12.  27766  dr. Sašo Šantl  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  175 
13.  30391  Tone Tavčar    Tehnični sodelavec  2015 - 2016  0 
14.  12788  dr. Daša Zabric  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  63 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0211  INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE  Ljubljana  5055253  995 
2.  0414  Zavod za ribištvo Slovenije  Ljubljana - Šmartno  5164117  373 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
Povzetek
Sulec - Hucho hucho (Linnaeus, 1758) je največja salmonidna vrsta, ki živi na območju Slovenije. Populacija sulca na srednji Savi je bila z dosedanjimi raziskavami ocenjena za najvitalnejšo v Sloveniji.   To populacijo je Slovenija leta 2003 zaščitila z razglasitvijo Natura 2000 območja. Glavni dejavnik, ki ogroža populacije sulca, je uničenje habitata in sprememba rečnega toka, ki je posledica izgradnje in delovanja hidroelektrarn. Zaradi očitnega nasprotja interesov - zaščita populacije sulca na eni in izraba hidroenergetskega potenciala Save na drugi strani – želimo izdelati strokovne podlage, ki bodo temeljile na ihtioloških in genetskih raziskavah sulca v Savi, in ki bodo v pomoč pri odločanju o energetski izrabi Save z upoštevanjem ohranjanja habitata in populacije sulca. Z analizo obstoječih ihtioloških raziskav in razpoložljivih podatkov bomo določili ''sive lise'' podatkov in zasnovali nove ihtiološke raziskave, ki bodo vključevale vzorčenje sulca in popis drstišč. Na podlagi analize novo pridobljenih podatkov želimo oceniti kakovost in moč populacije sulca na območju srednje Save in izdelati akcijski načrt za njegovo ohranitev. Poleg tega želimo s habitatnim modeliranjem oceniti spremembe v habitatni ustreznosti izbranega odseka srednje Save za primer zmanjšanega pretoka vode v primeru odvzema vode za proizvodnjo energije (derivacijski tip hidroelektrarne) in za primer izgradnje akumulacije (akumulacijsko pretočni tip) hidroelektrarne. S projektom bomo pridobili nove podatke o populaciji sulca na območju srednje Save, in sicer podatke o njegovem pojavljanju, okvirno oceno njegove številčnosti in zastopanosti velikostnih kategorij ter nove lokacije in podatke o drstiščih. Izdelali bomo oceno vitalnosti populacije oziroma njene reproduktivne zmožnosti, raziskali vpliv vlaganj in odnose med naravnimi in v ribogojnici vzgojenimi populacijami, pripravili pregled vodnih pregrad na območju srednje Save z oceno njihove prehodnosti in predstavili pregled uporabljenih omilitvenih ukrepov na rekah z zgrajenimi hidroelektrarnami po Evropi. Poleg tega bomo ovrednotili ustreznost obstoječega upravljanja s sulcem in predlagali ukrepe za izboljšanje stanja te vrste v naravi ter izdelali akcijski načrt ohranitve sulca. Z izvedbo habitatnega modeliranja bomo na izbranem odseku reke Save preverili vpliv zmanjšanega pretoka vode v osnovni strugi in vpliv izvedbe akumulacije na habitatno primernost za sulca. Na podlagi rezultatov projekta bo možno pristopiti k iskanju tehnoloških rešitev za izvedbo morebitnih novih hidroelektrarn na srednji Savi. Zaradi terenske narave zbiranja podatkov in s tem odvisnosti od vremenskih in hidrografskih razmer, bo projekt predvidoma potekal 24 mesecev. S tem bomo zagotovili vključitev dveh obdobij drsti sulca in zadostno število pridobljenih vzorcev za opravljanje analiz. Rezultati projekta bodo predstavljeni naročniku projekta, širši javnosti pa na strokovnih srečanjih. Načrtujemo tudi objavo rezultatov v strokovnih in znanstvenih revijah. Ocenjujemo, da bodo za pristojne inštitucije, kot sta Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, izsledki projekta velikega pomena pri odločanju glede hidroenergetske izrabe Save in posledično tudi pri prenovi Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je v pripravi, ter bodo tudi pomembna strokovna podlaga za druge strokovne inštitucije (npr.Zavod za varstvo narave RS). Novi podatki o biologiji, ekologiji in genetiki sulca kot vrste, ki je kljub svoji zanimivosti še vedno relativno slabo raziskan, so pomembni kot znanstvena podlaga za njegovo ohranitev na območju Slovenije. Njegova trenutna ogroženost kot vrste je visoka, glede na načrte izgradnje novih hidroelektrarn pa bo verjetno še višja. V projektu bomo predstavili strokovne podlage, ki so nujne za sprejemanje strateških odločitev in izbiro tehnoloških rešitev pri izrabi vodnega potenciala reke Save.
Pomen za razvoj znanosti
Ker gre za Ciljni raziskovalni projekt s specifično vsebino, rezultati projekta nimajo večje teže za razvoj znanosti. Kljub temu je v pripravi znanstvena objava, ki bo vključevala glavna dognanja o populacijski strukturi sulca v Sloveniji. Rezultati projekta imajo večji pomen za razvoj stroke. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridružitveno obveznost ob pridružitvi EU in predlagala seznam območij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni. Območje Nature 2000 je razglašeno tudi na območju srednje Save z namenom zaščite populacije sulca. Kljub vključitvi sulca med Natura 2000 vrste pa je do sedaj v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi alpskimi državami potekalo precej manj projektov, ki bi bili namenjeni spoznavanju biologije, razširjenosti, genetske strukture in podobno, sulca in v tem smislu Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi regijami. Strokovni pomen rezultatov projekta je v pridobitvi novih podatkov o biologiji, ekologiji in genetiki sulca v Sloveniji. Trenutna ogroženost sulca kot vrste je visoka, glede na načrte izgradnje novih hidroelektrarn pa bo verjetno še višja. Ta vidik daje novim podatkom o vrsti in populaciji na območju Save še večjo težo. Ker pa je sulec na splošno manj raziskana salmonidna vrsta, bodo rezultati projekta, tako razširjenost, biologija, filogeografija sulca tudi širše prispevali k prepoznavnosti, predvsem v smislu ogroženosti in posledično ohranjanja te vrste. Predlagana raziskava prispeva k: (1) doseganju stopnje znanja biologije sulca (razširjenost, popis drstišč, migracija, doprinos vnesenih osebkov k naravnim populacijam) v Sloveniji, ki bo primerljiva s tujino, (2) boljšem razumevanju genetske strukture sulca in vplivov vlaganja ribogojniško vzgojenih osebkov na strukturo naravnih populacij sulca ter (3) razumevanju vplivov potencialnega fragmentiranja habitat sulca na njegovo preživetje. V sklopu projekta smo velik poudarek namenili prenosu znanj v prakso ter povezovanju znanosti in stroke na področju ribištva, biologije, ekologije, modeliranja, in tudi energetike. Projekt je primer vključevanje sodobnih multidisciplinarnih pristopov pri vrednotenju vplivov ukrepov za izboljšanje stanja, hidromorfoloških sprememb zaradi novih posegov in omilitvenih ukrepov (biološki vidik, hidravlično modeliranje, habitatno modeliranje…).
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultate projekta smo pred vsakim faznim poročilom predstavili naročniku projekta, predstavnikom ZRSVN in HSE, širši javnosti pa na strokovnih srečanjih, med drugim tudi na forumu na temo Ogroženost sulca – pokazatelj kritičnega stanja ribjih populacij v porečju Donave, ki je potekal 19. aprila 2016 v Evropskem parlamentu v Bruslju. V pripravi so objave rezultatov v strokovnih in znanstvenih revijah. Ocenjujemo, da bodo za pristojne inštitucije, kot sta Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo, izsledki projekta velikega pomena pri odločanju glede hidroenergetske izrabe reke Save oziroma izboljšanja ekološkega stanja na območjih Natura 2000, v okviru katerih ščitimo habitat in populacijo sulca na območju srednje Save s pritoki. Posledično so rezultati pomembni tudi pri prenovi Nacionalnega energetskega programa (NEP), ter bodo tudi pomembna strokovna podlaga za druge strokovne inštitucije (npr. Zavod za varstvo narave RS). Novi podatki o biologiji, ekologiji in genetiki sulca kot vrste, ki je kljub svoji zanimivosti še vedno relativno slabo raziskan, so pomembni kot znanstvena podlaga za njegovo ohranitev na območju Slovenije in tudi širše. V projektu smo predstavili strokovne podlage, ki so nujne za sprejemanje strateških odločitev pri izrabi vodnega potenciala reke Save, ki omogočajo ohranitev te ranljive vrste. Kot zaključno poglavje končnega poročila [COBISS.SI-ID 3764616] smo predstavili tudi Akcijski načrt za ohranitev sulca v Sloveniji. Izsledki projekta torej predstavljajo pomemben prispevek, ki lahko pozitivno vpliva na naravovarstveno ozaveščanje zainteresirane pa tudi širše javnosti. Trajnostna izraba virov energije je ključni element vseh strateških dokumentov države Slovenije. V primeru izrabe hidroenergije je bil okoljski vidik do sedaj preslabo upoštevan. Pričakujemo, da bodo rezultati projekta prispevek k boljšemu poznavanju in tudi večji vključenosti okoljskega vidika v načrte izrabe vodnega potenciala v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno