Projekti / Programi
Razvoj tehnologij za preprečevanje novih viroidnih obolenj hmelja.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.05 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Fitomedicina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
viroidi, Humulus lupulus, epidemiologija, kompostiranje, diagnostika
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
18132 |
dr. Barbara Čeh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
685 |
| 2. |
18828 |
dr. Andreja Čerenak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
403 |
| 3. |
33713 |
Marija Grašinar |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
0 |
| 4. |
36371 |
dr. Tanja Guček |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2014 - 2016 |
51 |
| 5. |
16379 |
dr. Jernej Jakše |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
644 |
| 6. |
05994 |
dr. Branka Javornik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
1.282 |
| 7. |
33711 |
Uroš Kolenc |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
0 |
| 8. |
23044 |
Gregor Leskošek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
175 |
| 9. |
23196 |
Monika Oset Luskar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
167 |
| 10. |
34333 |
dr. Tine Pokorn |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2014 - 2015 |
38 |
| 11. |
20162 |
dr. Sebastjan Radišek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2014 - 2016 |
578 |
| 12. |
20163 |
dr. Magda Rak Cizej |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
549 |
| 13. |
23195 |
Silvo Žveplan |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
189 |
Organizacije (2)
Povzetek
Leta 2007 je bilo na območju Šempetra v Savinski dolini v hmeljiščih odkrito in kasneje identificirana povzročitelja novega viroidnega obolenja imenovanega »viroidna zakrnelost hmelja«, ki na hmelju povzroča agresivna bolezenska znamenja in odmiranje rastlin z zelo hitro dinamiko širjenja. Kot povzročitelja sta bila v obolelih rastlinah identificirana dva nova viroida: Hop stunt viroid (HSVd) in Citrus bark cracking viroid (CBCVd). Oba na novo odkrita viroida na hmelju predstavljata prvo najdbo v Evropi in v primeru CBCVd celo prvo znano najdbo na hmelju. Bolezen je v obdobju 2007-2013 prizadela več kot 70ha hmeljišč in se kljub izvajanju eradikativnih ukrepov, sistematičnem nadzoru in izvajanju preprečevalnih ukrepov še vedno pojavlja in širi. Ukrepi za preprečevanje in izkorenitev te bolezni temeljijo predvsem na uničevanju obolelih rastlin ter sanitarnih ukrepih. Povsem neraziskane in nerazvite pa so rešitve in ukrepi v okviru tehnologije pridelave rastlin, ki bi pripomogle pridelovalcem omejevanje širjenja in odkritje kritičnih točk pri katerih prihaja do intenzivnega prenosa bolezni ali ohranjanja po uničenju okuženih nasadov. Prav tako je v primeru CBCVd neraziskana vloga plevelne vegetacije in ostalih potencialnih vektorjev v hmeljiščih ter nevarnost širjenja na ostale kulturne rastline kot je npr. vinska trta in sadno drevje. Hkratna prisotnost obeh viroidov v obolelih rastlinah postavlja tudi vprašanje o vlogi posameznega viroida pri razvoju in epidemiologiji te bolezni, kar je potrebno raziskati predvsem z namenom določitve statusa obeh viroidov in ocen tveganja. Ključno je tudi slediti razvoju diagnostike in vpeljevati nove tehnike, ki omogočajo hitro zaznavanje in natančnejše spremljanje epidemioloških značilnosti povzročiteljev bolezni. Projekt bi omogočil razvoj novih tehnologij razkuževanja opreme in orodja v hmeljiščih in pridobitev znanj na osnovi katerih bi temeljili in se nadgrajevali ukrepi za preprečevanje širjenja ter učinkovitejše eradikacije te nevarne bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projektnega dela imajo pomembno vlogo pri razvoju znanosti, saj smo proučevali epidemiologijo povsem nove bolezni » hude viroidne zakrnelosti hmelja«, ki je do sedaj odkrita samo v Sloveniji. Z uporabo novih raziskovalnih pristopov smo neposredno prispevali k razjasnitvi vloge ključnih povzročiteljev te kompleksne bolezni, kar je pomembno za določitev statusa posameznega viroida in razvoj nadaljnjih ukrepov preprečevanja. Ob tem smo razvili tehnike, ki omogočajo epidemiološke študije v različnih tehnoloških procesih proizvodnje in posledično razvoj strategij preprečevanja. Razvili smo nov aplikacijski element, ki bo z novim načinom razkuževanja opreme pripomogel zmanjšanju tveganja nastanka novih okužb. Rezultati raziskave bodo vplivali na pridobivanje novega znanja in posledično na vključevanje tega znanja v nove tehnologije v domačem prostoru ter tudi v širšem evropskem oziroma svetovnem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta imajo zaradi aplikativne uporabe dolgoročne učinke na stabilnost hmeljarske proizvodnje v Sloveniji. Novi tehnološki pristopi bodo odločilno vplivali na preprečevanje širjenja bolezni in njihovo eradikacijo. Razvite tehnike se bodo v prihodnosti uporabljale pri izvajanju epidemioloških raziskav viroidnih obolenj in neposredno v programih, ki zahtevajo nadzor nad škodljivimi organizmi. Rezultati projekta so utrdili in povečali prepoznavnost slovenske znanosti in stroke. Intenzivirali smo mednarodna sodelovanja, hkrati pa smo s svojim znanjem zanimivi za tuje inštitucije in se tako vključujemo v mednarodne programe dela. Pomemben pomen rezultatov je viden tudi pri prenosu sodobnih znanj v različne izobraževalne procese. V izvajanje raziskav smo vključevali tudi dodiplomske in podiplomske študente, kar je izjemnega pomena, saj le tako lahko izobražujemo konkurenčen kader, ki bo lahko doma osvojeno znanje prenašal v gospodarstvo ter s tem prispeval k ustvarjanju nove vrednosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
