Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Soja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
zrnate stročnice, soja, pridelovalni sistemi, rast in razvoj, beljakovinska strategija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05085  dr. Franc Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2014 - 2017  912 
2.  10142  dr. Martina Bavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  988 
3.  26291  dr. Boštjan Grabner  Biologija  Raziskovalec  2014  53 
4.  19992  dr. Silva Grobelnik Mlakar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  388 
5.  20421  mag. Manfred Jakop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  202 
6.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  945 
7.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  864 
8.  08604  dr. Cvetka Ribarič Lasnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  278 
9.  22226  dr. Martina Robačer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  244 
10.  28327  dr. Nadja Romih  Biologija  Raziskovalec  2015 - 2017  49 
11.  27946  Tina Sirše    Raziskovalec  2014  18 
12.  15993  dr. Igor Šantavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  149 
13.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  343 
14.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  996 
15.  08594  Andrej Zemljič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  292 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.018 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.888 
4.  2434  INŠTITUT ZA OKOLJE IN PROSTOR  Velenje  2194015  282 
Povzetek
V tem predlogu je analizirana literatura in stanje pridelave zrnatih stročnic, predvsem pa pridelava soje. Dejstvo je, da EU uvaža 70% visoko proteinske oskrbe in je uporabila v letu 2011 14% svetovne pridelave soje na 15 mio ha njivskih površin zunaj Evrope in jo uporabila v glavnem za rejo prašičev in perutnine. Generalni direktorat za kmetijstvo v študiji The environmental role of protein crops in the new common agricultural policy (European parliament, 2013) poudarja pomen zmanjšanja odvisnosti od uvoza in zmanjšane porabe sintetskih gnojil. Pridelava naj bi zaradi tega postala bolj profitabilna in bi zmanjšala obremenitve glede Nitratne direktive, okoljskih prednosti in biodiverzitete vključno z združenimi setvami. Ker leguminoze niso nikoli bile vključene v okoljsko kmetijske sheme, kmetijska reforma predvideva njihovo vključevanje v okoljsko kmetijske ukrepe. V Sloveniji pridelujemo zrnate stročnice le na 0,23% njivskih površin, sojo pa na manj kot 200 ha. Zato je namen projekta zmanjšati odvisnost oskrbe z gensko spremenjeno sojo iz Brazilije (uvoz znaša 97,5%) in ustvariti pogoje za lokalno proizvodnjo rastlinske in hrane živalskega porekla. Cilj predlagane raziskave je preučiti možnosti povečanja deleža beljakovinskih poljščin, podati analizo možnosti vključevanja beljakovinskih rastlin v kolobar in pripraviti predlog setvene strukture zrnatih stročnic, na podlagi poljskih poskusov svetovati tehniko pridelovanja soje za integriran in ekološki način pridelave, proučiti primernost kultivarjev soje in primernost onesnaženih območij za pridelavo ter podati primerjavo možnosti rabe drugih zrnatih stročnic in ostankov predelave različnih oljnic (oljne buče, oljna ogrščica, konoplja, lan,…). Na podlagi podatkov pripraviti podlage za izdelavo beljakovinske strategije in pripraviti priporočila oz. tehnološka navodila. Partnerji (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede - UMFKBV, Kmetijski inštitut Slovenije - KIS, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta - ULBF) in inštitut za okolje in prostor bodo po naprej narejenem načrtu vodili in sodelovali pri uresničitvi posameznih ciljev. Predlog projekta vključuje naslednje vsebine: Preučitev možnosti povečanja deleža beljakovinskih poljščin, podati analizo možnosti vključevanja beljakovinskih rastlin v kolobar in priprava predloga setvene strukture zrnatih stročnic. Na podlagi poljskih poskusov svetovati tehniko pridelovanja soje za integriran in ekološki način pridelave Poskuse bomo zasnovali na podlagi najbolj aktualnih sort v mikroposkusih (tudi z večjimi parcelicami od standardnih, kjer je uporaba strojev) s ponovitvami, metodologija spremljanje rasti in razvoja bo enotna na vseh poskusih (priporočena s strani partnerjev v projektu COBRA, glej priponko), vzorci bodo odvzeti, vzorčeni, analizirani ter statistično obdelani skladno z zahtevami eksaktnega raziskovanja (reference raziskovalcev so dokaz, da je v metodološkem delu skupina usposobljena). Kot je razvidno iz Izhodišč in Analize raziskav se vsebina, program dela in metodologija raziskovalnega področja nanaša na naslednje sklope projekta: KIS izvede poljske poskuse za intenzivno-integrirano pridelavo soje in poda možnosti pridelave na dveh talnih tipih, kakor tudi introdukcijske sortne poskuse. Ker pa nimamo novejših primerjalnih poskusov z drugimi vrstami zrnatih stročnic, bodo vzporedno s sojo preskušali tudi krmni grah (Pisum sativum) in bob (Vicia faba). Te dve vrsti sta se namreč v starejših raziskavah pokazali, kot najprimernejši zrnati stročnici za pridelavo v naših rastnih razmerah. Mikroposkuse bodo zasnovali na dveh talnih tipih (izprana rjava tla, globoka težka hidromorfna tla) v različnih klimatskih razmerah v letih 2015 in 2016. Analizirali bodo pridelek in kemijsko sestavo (surove beljakovine, surove maščobe) suhega zrnja. Pri krmnem grahu bomo uporabili uradno, pri bobu pa interno metodiko za izvajanje sortnih poskusov. Proučili bomo tudi možne negativne vplive humidne klime
Pomen za razvoj znanosti
Uvajanje zrnatih stročnic in še posebej soje v pridelovalne razmere podonavskega bazene in Slovenije je velik izziv za stroko, pa tudi za raziskovalce saj je glede na okoljevarstvene trende potrebno najti nove rešitve za zmanjšanje negativnih okoljevarstvenih vplivov na okolje in doseči konkurenčne pridelke, vključno z odgovorom na vprašanje o primernosti soje za s težkimi kovinami onesnažena tla. Že sama ideja o pridelovanju gensko nespremenjene soje je lahko pomemben prispevek k varovanju biodiverzitete, predvsem pa so tu potrebna nova znanja v povezavi s konkurenčnostjo plevelov na rast soje, še posebej če uporabljamo nam nepoznana česala, kombinacije z okopalniki ali pa setev v povaljano žito, itd. Pomebno je v naših pridelovalnih razmerah poznati  tudi odziv rastline na različne pridelovalne razmere in pridelovalne sisteme. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da ima projekt še posebej velik pomen pri pridobivanju novih znanj na področju oskrbe rastlin z dušikom v razmerah spremenjene setvene strukture in kolobarja.
Pomen za razvoj Slovenije
Soja je dokaj prilagodljiva rastlina na klimatske in talne razmere, kljub temu pa v Evropi pridelujemo le 2,5% potreb po soji, v Sloveniji pa soja predstavljajo zrnate stročnice  le 0,23% poljščin v strukturi.  V državah Evropske zveze, pa tudi v Sloveniji v primeru mlečnih proizvodov se vse bolj uveljavlja blagovna znamka 'pridelano ali proizvedeno brez GSO'. V Sloveniji je to edina realna podpora potrošnikov lokalni oskrbi, saj le-ta nelogično temelji na prek Atlantika uvoženi GS soji (97,5%) in koruzi. Cilj združenja Donau Soya je 20% pokritje potreb  po lastni pridelani soji. Predstavljene perspektive in izračuni za lastno pridelavo in uporabo za ekološko rejo prašičev in piščancev so več kot vzpodbudne (Bavec, Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2014). Lastna cena ekološkega eko piščanca je okoli 3,32 EUR, prodajna pa vsaj okoli 8 EUR/kg. LC prašičjega mesa pa lahko glede na konzumacijo doseže 2,7 EUR/kg polovice, prodajna cena pa bi glede na ankete znašala 7 do 9 EUR/kg mesa. Lastna pridelava gensko nespremenjene soje je za Slovenijo še posebej pomembna iz razloga blagovne znamke brez GSO. Kot zelo pozitiven premik v tej smeri se je pokazala blagovna znamka za mlečne produkte prirejene brez GSO, kar zagotavlja edino dejansko lokalno proizvodnjo. V primeru projekta Donau Soya Avstrija predvideva v nekaterih blagovnih verigah izključno brez GSO vzrejene produkte (npr. jajca), kar pomeni da moramo te in podobne tržne niše zapolniti z lastnimi produkti. Projekt in projektne dejavnosti imajo lahko izreden pomen k zmanjšanju uvoza beljakovinske krme in hrane za ljudi. S povečanjem pridelave bi se zmanjšala odvisnost od tujih trgov, Slovenija pa lahko zapolni tudi tržne produkte 'brez GSO', ki jih bomo sicer kupovali iz tujih pridelovalnih verig.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno