Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Izdelava tehnoloških smernic za namakanje oljk v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.03  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Voda, kmetijski prostor, okolje 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
oljka, podnebne spremembe, suša, namakanje, oljčno olje, kakovost, biofenoli, sladkorji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20038  dr. Dunja Bandelj  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2016  264 
2.  32571  dr. Alenka Baruca Arbeiter  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  117 
3.  18697  dr. Milena Bučar Miklavčič  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  298 
4.  10375  dr. Bojan Butinar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2014 - 2017  258 
5.  31232  dr. Rozalija Cvejić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  160 
6.  28495  dr. Matjaž Glavan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  258 
7.  30863  dr. Matjaž Hladnik  Biotehnika  Raziskovalec  2015 - 2016  81 
8.  24234  Peter Korpar  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
9.  17789  Gabrijel Leskovec    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
10.  30883  dr. Ana Miklavčič Višnjevec  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2016  105 
11.  10024  dr. Marina Pintar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  810 
12.  27613  dr. Maja Podgornik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  183 
13.  28831  dr. Vasilij Valenčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  139 
14.  14011  dr. Dominik Vodnik  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  395 
15.  19259  dr. Vesna Zupanc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2017  335 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.298 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.558 
Povzetek
Slovensko oljkarstvo se sooča s problemi nedoseganja konstantnih pridelkov in kakovosti oljčnega olja, ki so posledica ekstremnih vremenskih razmer, med katerimi so najpogostejše suše. V takšnih razmerah se pridelovalci oljk velikokrat poslužujejo principa “kriznega namakanja”. Številne raziskave na sredozemskem območju so pokazale, da je v pridelavi oljk, kjer so razpoložljivi vodni viri izjemno omejeni, primernejša uporaba principa »deficitnega namakanja«, kjer lahko kljub manjši količini dodane vode, kot je to optimalno potrebno, povečamo produktivnost rastline in s tem hkrati zagotovimo večji in kakovostnejši pridelek ter trajnostno rabo vodnih virov. Optimalno velikost namakalnega obroka je pri deficitnem principu namakanja oljk zelo težko ovrednoti, saj poleg značilnosti tal, meteoroloških parametrov ter agrotehničnih ukrepov na količino dodane vode močno vpliva tudi specifični odziv izbranega kultivarja na vodni deficit. S predhodnim ciljno-raziskovalnim projektom je bil vzpostavljen tehnično dovršen, pilotni poskus avtomatskega namakanja oljk v Sloveniji, ki služi z referenčnim oljčnikom kot sistem namakanja oljk. Analize so pokazale pozitivne učinke deficitnega namakanja, vendar zaradi variabilnih vremenskih razmer ni bilo moč odkriti zakonitosti in vpliva ekonomske sprejemljivosti deficitnega namakanja na kakovost oljčnega olja. Zaradi omejenih vodnih virov je potrebno rabo vode še dodatno racionalizirati in sistem namakanja nadgraditi z dodatnimi odmerki ter na osnovi rezultatov določiti minimalno količino dodane vode, ki pozitivno vpliva na pridelek in kakovost. Dodatne raziskave bodo prispevale k racionalnejši rabi vodnih virov in hkrati k doseganju boljše kakovosti oljčnega olja sorte 'Istrske belice', ki v slovenskih oljčnikih zaseda 70% vseh dreves.   Cilji raziskovalnega projekta so: 1) raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih značilnosti ter fizioloških parametrov določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke, 2) proučiti vpliv namakanja na kakovost in senzorične značilnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenoli), 3) določitev biokemijskih markerjev oljke, ki so povezani z odzivom na sušni stres, 4) na podlagi pridobljenih rezultatov določiti optimalni odmerek vode in pripraviti tehnološke smernice za nacionalno strategijo namakanja oljk, ki bo hkrati zagotavljala uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov. Spremljali bomo fenološke-razvojne faze oljke v rastni dobi glede na vpliv namakanja in vremenske razmere na poskusni lokaciji. Določili bomo fiziološko stanje dreves v poskusnem oljčniku, ocenili bomo, kdaj drevesa ob suši prehajajo v stres, in ovrednotili, ali lahko z izbranimi režimi namakanja dosežemo ugodnejšo vodno bilanco rastlin. Določili bomo vsebnost oleuropeina, skupnih biofenolov, enostavnih in sladkornih alkoholov v oljčnih plodovih in listih v posameznih fenoloških obdobjih. Kakovost pridelanega oljčnega olja bomo ovrednotili s pomočjo določitve kemijskih parametrov in s senzorično analizo. Na podlagi analiz rezultatov bo mogoče oceniti vodne perspektive na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi ter izdelati strategijo namakanja za oljke v Sloveniji. S predlaganim projektom bomo pridobili ključne informacije, ki so pomembne za uvajanje vodenega in kontroliranega namakanja oljk v Sloveniji. Z določevanjem parametrov rasti, pridelka oljk in kakovost oljčnega olja v odvisnosti od obrokov namakanja bo določen optimalen obrok namakanja oljk, ki bo za najpomembnejšo sorto v Slovenski Istri tudi ekonomsko sprejemljiv. Glede na dobljene rezultate bodo lahko predlagani optimalni ukrepi, ki so nujni za povečanje konkurenčnosti slovenskega oljkarstva. Zaradi lokalnih razmer je konkurenčnost možno doseči le s pridelavo oljčnih olj višje kakovosti. Oljčno
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta bodo pripomogli k postavitvi temeljev za pričetek novih raziskav oljke v nacionalnem prostoru. Z vzpostavljenim ter kontroliranim režimom namakanja oljk in pridobljenimi izkušnjami bomo v Sloveniji prvič raziskali kako sušni stres vpliva na fiziologijo oljk, s čemer bo omogočena tudi nadgradnja in podkrepitev dosedanjih raziskav o vplivih tehnoloških novosti na kemijske in senzorične značilnosti slovenskega oljčnega olja. Kljub velikemu socialno ekonomskemu pomenu pridelave oljk in oljčnega olja, so raziskave o sintezi primarnih in sekundarnih metabolitov ter o vplivu stresnih situacij na njihovo sintezo v mednarodnem znanstvenem prostoru precej omejene, v Sloveniji pa novost. Glede na aktualne podnebne spremembe in pojav stresnih situacij, s katerimi se sooča sredozemski pridelovalni prostor, bodo tovrstne raziskave ključnega pomena za prilagajanje tehnologij v kmetijski pridelavi. Pri oljki še niso bili identificirani ključni geni, ki sodelujejo pri sintezi biološko pomembnih molekul in ki določajo kakovost končnega produkta – oljčnega olja. Prav tako še ni bil proučen vpliv stresnih situacij na izražanje teh genov, zato bo vzpostavljen, kontroliran poskus namakanja deloval kot stalno delujoč laboratorij na prostem in bo služil kot orodje za temeljne genetske raziskave za proučevanje izražanja pomembnejših genov v odvisnosti od agronomskih tehnologij in stresnih situacij ter za proučevanje fiziologije oljke. Sušni stres, ki nastopi ob pomanjkanju rastlinam dostopne vode v tleh, negativno vpliva na metabolne procese, sprejem hranil ter na fotosintezo. V kolikor se vodni primanjkljaj pojavi v fazi razvoja, ki je za sušni stres najbolj občutljiva, lahko vpliva tudi na slabši razvoj generativnih organov, venenje listov ter posledično na kakovost in količino pridelka. Optimalni obrok namakanja, ki temelji na celotni dejanski evapotranspiraciji, lahko zagotovi maksimalne pridelke, vendar pa lahko pri nekaterih rastlinah negativno vpliva na akumulacijo olja, tvorbo eteričnih olj, zavira dozorevanje plodov ter vpliva na manjšo kakovost pridelka. Poznavanje razsežnosti problematike vodnega stresa pri gojenju oljk, ki na eni strani pozitivno vpliva na akumulacijo olja v plodovih in na drugi strani v ekstremno sušnih razmerah privede do kolapsa presnovnih procesov v rastlini, je temelj za nadaljnje raziskave vpliva sušnega stresa na generativne faze razvoja oljk s katerimi bomo določili optimalni prag stresa, ki bo zagotavljal uravnoteženo razmerje med velikostjo pridelka in vsebnostjo olja. Prav tako je novost v slovenskem prostoru spremljanje primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenolov) v odvisnosti od namakalnega režima že v času dozorevanja tako v plodovih kot v listih. Tako bodo rezultati tovrstnega spremljanja najbolj zastopane sorte 'Istrska belica' novost tudi v mednarodnem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena s temeljno nalogo zagotoviti zadostno preskrbo z varno hrano. Kmetijstvo se sooča z vedno novimi izzivi, ki izhajajo iz globalizacije svetovnega gospodarstva, rastočega števila prebivalstva in vpliva podnebnih sprememb. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je dolžnost vsake države, zato je povečevanje produktivnosti, prilagajanje tehnologij podnebnim spremembam in razvoj novih tehnologij lahko doseženo le s pomočjo vrhunsko usposobljenega in izobraženega kadra, ki se bo znal uspešno soočati z globalnimi izzivi. V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu in pa tudi zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih velikih transportov hrane, postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno. Zato mora Slovenija krepiti svojo proizvodnjo in si prizadevati za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani in tam, kjer smo in bomo konkurenčni, tudi prispevati k globalni prehranski varnosti. Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Največji primanjkljaj beležimo pri sladkorju in rastlinskem olju. S tega vidika je oljkarstvo nacionalnega pomena in s pridelavo lahko bistveno prispeva k večanju samooskrbe Slovenije z rastlinskimi olji. Zaradi težjih razmer pridelovanja (razdrobljenost zemljišč, terase, problem lastništva) se oljkarska panoga razvija kot dopolnilna dejavnost, ki pa lahko v veliki meri prispeva k izboljšanju družinskih prihodkov in je s tega vidika izredno pomembna gospodarska panoga. Strojna obdelava (predvsem obrezovanje in obiranje) je otežkočena, zato so stroški pridelave zelo visoki. In ker je konkurenca na mednarodnem trgu oljčnega olja vedno večja, je za slovensko oljkarstvo zelo pomembno, da lahko zagotavlja vrhunsko kakovost olja. In prav znanje na tem področju lahko pomaga panogi, da se razvija v smeri stalnega spremljanja mednarodnega trenda vrhunske kakovosti. Tako je tudi v luči vse težjih pridelovalnih razmer in vremenskih ekstremov v oljkarstvu nujno potrebno uvajati tehnologije namakanja. Raziskave na področju namakanja predstavljajo novost v slovenskem prostoru, še posebno na področju oljkarstva. V Operativnih smernicah je opredeljena tudi strategija oljkarstva, ki jasno opredeljuje, da se je v panogi pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk podnebnim spremembam, kot tudi po upravljanju in obvladovanju s tveganji. Na podlagi rezultatov se bodo izdelale tehnološke smernice, ki bodo lahko omogočile pripravo strategije namakanja v panogi, prav tako pa bodo spoznanja koristna za celotno slovensko kmetijsko prakso. Prav tako je namakanje nujno potrebno pri pridelavi namiznih oljk, saj potrošnik zahteva stalno kakovost, ki je pri namiznih oljkah odvisna prav od razmerja koščica/meso, ki je v sušnih razmerah popolnoma neustrezno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno