Projekti / Programi
Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z izborom dišavnih sort hmelja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
hmelj, nova sorta, pivovarska vrednost, eterično olje, namakanje
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18132 |
dr. Barbara Čeh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
712 |
| 2. |
18828 |
dr. Andreja Čerenak |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2014 - 2016 |
418 |
| 3. |
21596 |
Marija Hribernik |
Kemija |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
8 |
| 4. |
35430 |
dr. Zala Kolenc |
Kemija |
Mladi raziskovalec |
2014 - 2016 |
53 |
| 5. |
17916 |
dr. Iztok Jože Košir |
Kemija |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
554 |
| 6. |
31811 |
dr. Boštjan Naglič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
123 |
| 7. |
23196 |
Monika Oset Luskar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
179 |
| 8. |
11171 |
dr. Martin Pavlovič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
423 |
| 9. |
20162 |
dr. Sebastjan Radišek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
621 |
Organizacije (1)
Povzetek
Med cilji kmetijske politike v Sloveniji in EU je med drugim tudi pridelava konkurenčne hrane, zagotavljanje prehranske vrednosti in čim višje stopnje samooskrbe. Hmelj se že stoletja uporablja kot sredstvo pri varjenju piva, ki mu daje poleg grenčice tipično aromo. S povečevanjem interesa in potreb po drugačnih tipih piva in posledično tudi drugačnimi aromami hmelja predvsem na globalnem trgu bomo v predlaganem projektu proučili prve slovenske dišavne križance hmelja v preizkušanju. Ker se nad 95 % slovenskega hmelja izvozi je širjenje novih dišavnih sort na tuje trge bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva.
Zaradi potrebe po zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in ohranitve slovenskega hmeljarstva kot izvozno najpomembnejše slovenske panoge kmetijstva bomo v okviru predlaganega projekta (1) dopolnili izbor novih dišavnih sort hmelja, kar bomo podkrepili z opravljenimi kemijskimi in senzoričnimi analizami opravljenimi v Sloveniji (IHPS, morebitne slovenske pivovarne) in v tujini; (2) kandidatnim dišavnim križancem za nove sorte bomo določili pivovarsko vrednost v tujem referenčnem laboratoriju z ustrezno mikropivovarno (najverjetneje na češkem inštitutu Research Institute of Brewing and Malting v Pragi); (3) na podlagi opravljenih analiz bomo pripravili in strokovno podprli pentagrame dišavnih sort in križancev v preizkušanju, ki se oz. se bodo pridelovali v Sloveniji; (4) vpisali bomo vsaj 1 novo dišavno sorto hmelja, zaradi trajanja uradnega preizkušanja sort hmelja, ki traja 3 leta, jih bo več zaključilo preizkušanje v letu po izteku projekta; (5) informacije o dišavnih sortah hmelja bomo oblikovali tekstovno, grafično in podprto s fotografijami v novem katalogu sort (z dodanimi izdelanimi pentagrami sort); (6) preučili bomo možnosti upravljanja namakanja z uporabo evapotranspiracijskih krmilnikov za dve najpogosteje uporabljeni tehnologiji namakanja hmelja in (7) rezultate raziskave (lastna spoznanja kot tudi mnenja tujih ekspertov iz pivovarn) bomo posredovali zainteresirani javnosti (hmeljarjem na rednih tehnoloških sestankih (6/leto), na letnem Seminarju o hmeljarstvu, v poljudni reviji Hmeljar, znanstvene članke v reviji Hmeljarski bilten), pripravili bomo vsaj 1 znanstveni članek z mednarodno citiranostjo.
S predlaganim projektom bomo pridobili ključne informacije in prenesli novo tržno nišo v slovensko hmeljarstvo ter na področju konkurenčnosti kmetijstva vpeljali upravljanje namakanja z uporabo evapotranspiracijskih krmilnikov. Zaradi kompleksnosti in interdisciplinarnosti projektnega predloga je v projektno skupino vključenih več različnih strokovnjakov za posamezna področja. S cilji projektne naloge prispevamo k ciljem razpisa – »'Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014.
Pomen za razvoj znanosti
Projektna skupina je bila aktivna na področju znanstvenih objav - v času trajanja projekta je bil objavljen 1 članek, 2. članek v ugledni znanstveni reviji je v recenziji, 3. članek je v pripravi. Izsledki projekta so bili objavljeni na 4 znanstvenih konferencah doma in v tujini. Raziskava je bila prva tovrstna pri nas in lahko trdimo, da smo z njo postavili temelje in dobra izhodišča za nadaljnje raziskave. Registrirane sorte so zelo zanimive iz genetskega vidika, saj so križanci tuje in avtohtone dednine, ter so dober vir za nadaljnje raziskave. Določena pivovarska vrednost dišavnih sort bo nadgrajena z dodatnimi analizami. Zaradi izredno interdisciplinarno usmerjene raziskave so bile podane številne iztočnice za nadaljnje znanstveno delo.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta imajo zaradi zelo aplikativne uporabe dolgoročne učinke, saj omogočajo razširitev ponudbe hmelja na novem trgu. S širitvijo trga bo hmeljarstvo kot najpomembnejša kmetijska izvozna panoga v Sloveniji dosegala večjo konkurenčnost. Rezultati projekta so neposredno uporabni v slovenskem hmeljarstvu in nove sorte hmelja so že posajene na cca 30 ha slovenskih žičnic. Ves pridelek je prodan in skupaj z rezultati diseminacije našega projekta – izdajo kataloga sort hmelja – je hmelj pogodbeno prodan tudi v naslednjih letih. Projekt kot tak je podprl konkurenčnost slovenskega kmetijstva na globalnem trgu, kar je zelo pomembno, saj se kar 99 % hmelja izvozi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
