Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Avtohtone sorte, poljščine, vzdrževalna selekcija, semenarjenje, sonaravno kmetovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (35)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  09565  dr. Borut Bohanec  Biotehnologija  Vodja  2016 - 2017  592 
2.  35543  dr. Tanja Bohinc  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  245 
3.  21613  dr. Franc Čuš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  373 
4.  08280  dr. Marina Dermastia  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  873 
5.  13379  dr. Peter Dolničar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  828 
6.  23611  dr. Tanja Dreo  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  507 
7.  09478  dr. Nikita Fajt  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  165 
8.  16240  dr. Anton Ivančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  224 
9.  05007  dr. Darja Kocjan-Ačko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  947 
10.  17314  Elizabeta Komatar    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  19 
11.  34227  Erika Komel  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  55 
12.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  288 
13.  05083  dr. Zlata Luthar  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  377 
14.  15489  dr. Irena Mavrič Pleško  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  380 
15.  05667  dr. Vladimir Meglič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  878 
16.  23610  dr. Nataša Mehle  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  542 
17.  39994  Davor Mrzlić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017  0 
18.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  227 
19.  29726  Radojko Pelengić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  81 
20.  29498  dr. Barbara Pipan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  274 
21.  24505  dr. Manca Pirc  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  210 
22.  05229  dr. Maja Ravnikar  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.369 
23.  17782  Janko Rebernik    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  10 
24.  04578  dr. Ludvik Rozman  Rastlinska produkcija in predelava  Nekdanji/sekundarni vodja  2014 - 2015  213 
25.  25866  Jaka Rupnik    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
26.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  458 
27.  15993  dr. Igor Šantavec  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  149 
28.  14538  Mojca Škof  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  327 
29.  27954  Andreja Škvarč  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  177 
30.  17763  dr. Stanislav Trdan  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  1.110 
31.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  643 
32.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  421 
33.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  419 
34.  00962  dr. Stanislav Vršič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  393 
35.  23589  dr. Filip Vučajnk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  178 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.283 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.040 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.844 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.899 
5.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  975 
Povzetek
Številni avtorji in raziskovalci s področja biodiverzitete opozarjajo, da ima biodiverziteta ključno vlogo pri vzdrževanju zdravega in trajnostnega ekosistema, ki naj bi trajnostno služil neprestanemu naraščanju števila prebivalstva in je eden od predpogojev za pojav genske evolucije, saj se le tako določena vrsta lahko prilagaja nenadnim okoljskim spremembam. Zaradi povečanja genske erozije se zmanjšuje evolucijska adaptabilnost ter s tem pogoji za nadaljno adaptabilnost, kar vodi do izginotja določenih vrst, sort ali genotipov/genov. Zato je ohranjanje biotske raznovrstnosti tako med vrstami kot znotraj vrst (genetska raznovrstnost) eden od ključnih dejavnikov za doseganje trajnostne rabe kmetijskega prostora in tal. Z uporabo gensko različnih sort se tako lažje prilagajamo zelo različnim biotskim in abiotskim dejavnikom oz. stresom, ki vladajo v okolju.   Ker je biodiverziteta zelo kompleksen problem, sestavljen iz več področij, tudi s področja genske variabilnosti in genskih virov, lahko k temu prispevamo tudi z ohranjanjem rastlinskega genskega materiala. Žal pa vse bolj intenzivna uporaba visokoselekcioniranih kultivarjev v kmetijski pridelavi vodi k vedno večji izgubi genetske variabilnosti v kmetijstvu ter izgubi nekaterih domačih sort, ki so za določena območja ali namen uporabe neprecenljivega pomena. Po nekaterih podatkih iz literature so nekatere domače populacije koruze že toliko skrižane z novejšimi hibridi, da se pridelovalci teh sort tega niti ne zavedajo in te svoje, že precej skrižane sorte, smatrajo kot svoje originalne domače sorte.   Ohranjanja in pomena domačih sort, predvsem populacij slovenske koruze, se je zavedal že prof. Mikuž, ki je v začetku 50-ih let s takratno ekipo žlahtniteljev na Biotehniški fakulteti začel z zbiranjem domačih slovenskih populacij koruze. Glavni namen je bil zavarovati ter ohraniti te populacije koruze tipa trdink pred skrižanjem s tujimi hibridi, predvsem ameriškimi poznimi in manj kakovostnimi zobankami, ki so se začele hitro širiti tudi po Sloveniji. Večina tega materiala se še danes hrani v genski banki koruze na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, katere vzdrževalec je vodja predlaganega projekta. Poleg genske banke koruze, ki hrani okrog 600 različnih genotipov, predvsem domače koruze in je ena od najstarejših in najobsežnejših genskih bank v Sloveniji, vzdržujemo še obsežno gensko banko ajde in pšenice ter drugih žit oz. poljščin (rž, ječmen, oves, proso in lan), ki se vzdržujejo v zbirki ajde in pšenice (vzdrževalec dr. Luthar Zlata). V zadnjih letih je vedno večje povpraševanje po večjih količinah semena tudi domačih sort in populacij, ki jih hranimo v genskih bankah, vendar pa sredstva, ki so v okviru Nacionalnega programa »Slovenska rastlinska genska banka« namenjena za genske banke na Biotehniški fakulteti zadostujejo samo za vzdrževanje, ohranjanje in obnavljanje že obstoječega materiala v genski banki. Zato se kaže potreba po pridelavi večjih količin semena domačih sort, ki ga po načinih, kot ga obnavljamo za potrebe genske banke, praktično ni mogoče pridelati.   Z namenom ohranjanja genskih virov je Evropska komisija sprejela Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Na podlagi 29. člena predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz EKSRP za obdobje 2014-2020 lahko država članica v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih plačil zagotovi tudi podporo za ohranjanje rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, ki se nanaša na ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin v pridelavi. Na podlagi te Uredbe in z namenom ohranjanja domačih sort kmetijskih rastlin je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pripravilo Seznam avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (seznam AOhr) v okviru Kmetijsko o okoljskega programa (KOP), ki se izvaja že vse od leta 2007. Iz tega je razvidno, da pristojne inštitucije
Pomen za razvoj znanosti
Tema predlaganega projekta je v direktni povezavi med znanostjo in stroko, saj vključuje pomen genske erozije, ki se kaže v zmanjšanju genske variabilnosti kmetijskih rastlin oz. direktno v izgubi določenih genotipov v praksi. S pravilno, v praksi vsaj osnovno vzdrževalno selekcijo še razširjenih domačih sort, lahko znatno zmanjšamo upadanje genske variabilnosti, saj vzdržujemo originalne domače sorte. Principi in metode pravilne vzdrževalne selekcije bodo kmetijskim pridelovalcem neposredno prikazani in jo bodo lahko potem sami izvajali.   S hranjenjem domačih sort v genskih bakah in po potrebi uvajanje le-teh v širšo pridelavo se genetska variabilnost ne le zmanjšuje, ampak celo poveča.
Pomen za razvoj Slovenije
V projektu je predviden tudi vpis novih sort na seznam AOhr sort. Ves semenski material, ki se trži, mora biti v skladu s semenarsko zakonodajo. Čeprav je Biotehniška fakulteta registrirana za pridelavo in trženje semenskega blaga, gredo večje količine semena, vsaj pri koruzi v prodajo posredno preko trgovskih organizacij, kot sta Agrosaat d.o.o. in Semenarna Ljubljana d.d. V zadnjih letih smo uspešno tržili oba hibrida koruze, ki sta na seznamu AOhr sort, manjše količine direktno pridelovalcem, večje pa preko omenjenih trgovskih organizacij, kar ima neposredni pomen za gospodarstvo.   Ker so v projekt zajete vse najpomembnejše poljščine v Sloveniji, bo v programu KOP rešen problem kolobarja za pridelovalce sort, ki so na seznamu AOhr sort, kar bi vplivalo tudi na gospodarstvo teh kmetij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno