Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Tehnološke rešitve za boljše izkoriščanje lucerne v prehrani prežvekovalcev

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.02  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Prehrana živali 

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
lucerna, razvojna faza, gnojenje, sestava, neto energija za laktacijo, beljakovine, beta karoten, vitamin E, seno, silaža, kondenzacijsko sušenje, obvodni pasovi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  369 
2.  02936  dr. Jure Čop  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  257 
3.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  306 
4.  17008  dr. Anastazija Gselman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  151 
5.  16059  dr. Veronika Kmecl  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  457 
6.  09085  dr. Katarina Košmelj  Matematika  Raziskovalec  2014 - 2017  235 
7.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  520 
8.  11889  dr. Andrej Lavrenčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  353 
9.  33233  dr. Branko Lukač  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  172 
10.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  364 
11.  19322  mag. Miran Podvršnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  96 
12.  17757  Janez Sušin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  769 
13.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  444 
14.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  343 
15.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2014 - 2017  996 
16.  17853  Barbara Zagorc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  373 
17.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  195 
18.  11431  mag. Vida Žnidaršič-Pongrac  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  211 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.018 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.888 
Povzetek
V Sloveniji smo jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lucerno pridelovali na približno 10.000 ha, nato pa se je do leta 2003 obseg pridelovanja zmanjšal na manj kot 1000 ha. V zadnjem času se obseg pridelovanja ponovno povečuje.   Lucerna ima globoke korenine in dobro prenaša sušne razmere. Je rastlina z visoko sposobnostjo simbiotske vezave dušika iz zraka in je praviloma ne gnojimo z dušikovimi gnojili. Lucerno odlikuje zelo velika vsebnost beljakovin. V Slovenskih razmerah pridelamo z lucerno dva do trikrat več beljakovin kot s sojo. Lucerna je tudi bogat vir vitaminov. Nekatere raziskave kažejo, da je lucerna primerna za sanacijo območij s povečano koncentracijo nitratov v podzemnih vodah. Lucerna je zelo primerna za ekološko kmetovanje, pri katerem je prepovedana ali omejena raba dušikovih mineralnih gnojil, sintetičnih vitaminov in krme iz gensko spremenjenih organizmov. S povečanjem deleža lucerne v kolobarju bi lahko povečali organsko snov v njivskih tleh in s tem prispevali k izboljšanju rodovitnosti in vodno-zadrževalnih sposobnosti tal.   Za povečanje konkurenčnosti pridelovanja lucerne potrebujemo nekatere nove tehnološke rešitve. Potrebujemo tudi na novejših znanjih temelječa priporočila za pridelovanje in spravilo lucerne in navodila za vključevanje lucerne v obroke za rejne živali. V okviru projekta predlagamo 6 delovnih svežnjev.   Delovni sveženj 1: Optimiziranje pridelave lucerne z vidika količine in kakovosti krme (ter izdelava ključa za določanje kakovosti na terenu) V okviru delovnega svežnja bo potekala raziskava o vplivu časa košnje na količino pridelka zelinja, razvojno stopnjo sestoja ter sestavo in energijsko vrednost krme. Za lucerno je značilno, da se v sestoju istočasno nahajajo rastline v zelo različnih razvojnih fazah. Zaradi tega je ocenjevanje sestave in energijske vrednosti lucerne na podlagi značilne razvojne faze nezanesljivo. Na podlagi rezultatov bomo izdelali ključ za posredno ugotavljanje kakovosti krme na terenu. Določili bomo optimalen rok spravila lucerne, tako z vidika količine, kot tudi kakovosti pridelka.   Delovni sveženj 2: Možnosti in smiselnost uvajanja intenzivnega pridelovanja lucerne Namen dela je ugotoviti, v kakšnem obsegu je mogoče z intenziviranjem pridelave lucerne (pogostejša košnja) izboljšati energijsko vrednost krme, kolikšne pridelke pri tem dosegamo in kakšna sta energijska vrednost in pridelek v primerjavi s trpežno ljuljko, ki velja za najkakovostnejšo travo. Hkrati bomo preverili, ali je v pomladanskem času, ko je simbiotska vezava dušika omejena zaradi nizkih temperatur, lucerno smiselno gnojiti z dušikovimi gnojili. Glede na to, da bi bil lahko pozitiven odziv lucerne na gnojenje z dušikom tudi posledica premajhnega števila prostoživečih simbiotskih fiksacijskih bakterij v tleh bomo preiskali tudi učinek inokulacije semena s Sinorhizobium meliloti. Vse postopke bomo ovrednotili tudi z vidika sposobnosti pridelane krme za siliranje. Obravnavanja bodo ekonomsko ovrednotena.   Delovni sveženj 3: Lucerna in njene travne mešanice za ozelenitev obvodnih pasov njivskih površin Kmetijska gospodarstva morajo zaradi okoljevarstvenih zahtev zagotavljati poraščenost obvodnih površin z zeleno odejo. Z eksaktnimi poljskimi poskusi bomo proučiti možnost uporabe lucerne in njenih mešanic za ozelenitev obvodnih pasov njivskih površin s ciljem varovanja voda in razširitve krmne baze mešanih poljedelsko živinorejskih kmetij. Poskus bo služil tudi za demonstrativne namene na kmetijskem obratu, kot primer dobre kmetijske prakse za obravnavano problematiko.   Delovni sveženj 4: Iskanje optimalnih rešitev spravila lucerne (sušenje in siliranje) Pri pripravi lucerninega sena pride zaradi drobljenja lističev do velikih izgub pridelka, do zmanjšanja vsebnosti surovih beljakovin in neto energije za laktacijo. Zaradi drobljenja lističev, pa tudi zaradi sončnega obsevanja, se izgubljajo vitamini. Na drugi strani pride pri pripravi silaže pride do obsežnih proteolitičnih procesov i
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je usmerjen v reševanje praktičnih težav pri pridelovanju in uporabi lucerne. Nekatere od njih, kot je npr. sušenje lucerne v valjastih balah, so primerne predvsem za območja razdrobljenega kmetijstva alpskih dežel (majhne kmetije). Gre za rešitve, za katere ne moremo pričakovati, da jih bomo dobili od drugje. Pričakujemo, da bodo za širšo mednarodno javnost zanimivi rezultati o določanju optimalne faze razvoja za košnjo, pa tudi o vplivu gnojenja z dušikovimi gnojili v času omejene sposobnosti lucerne za simbiotsko vezavo dušika na pridelek, energijsko vrednost in sposobnost lucerne za siliranje.   Za razvoj stroke bo pomembna tudi vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med raziskovalci. Projekt združuje raziskovalce iz različnih področij (travništvo in pridelovanje krme, konzerviranje krme in prehrana živali, ekonomika kmetijstva, statistika) in različnih inštitucij (Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede).
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je vezan na razpisano vsebino: »izboljšati obstoječe načine konvencionalne in ekološke reje prežvekovalcev z vidika krmljenja živali z doma pridelano voluminozno krmo ob vključevanju metuljnic, ohranjanju pestrosti travinja in pretežno zaprtega krogotoka hranil: določiti kakovost doma pridelane voluminozne krme (regijsko), izdelati priporočila za pridelavo kakovostne voluminozne krme in njene vključitve v obroke, vključno s proučitvijo optimalnih tehnoloških možnosti za pridelavo kakovostne lucerne«.   Rezultati projekta bodo pomembni predvsem za področje pridelovanja krme in govedoreje. Gre za področja, ki prispevajo približno 45 % vrednosti kmetijske proizvodnje v Sloveniji (goveje meso 14,0 %, mleko 14,4 %, krmne rastline 17,3 %). S projektom naslavljamo nekatere osnovne usmeritve Operativnega programa za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (v fazi predloga). Gre za vsebine kot so: povečanje konkurenčnosti prireje mleka in mesa s poudarkom na izboljšanju učinkovitosti reje in trajnostni reji, zmanjšanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin, boljše izkoriščanje naravnih danosti, s pridelavo poljščin z višjo dodano vrednostjo v shemah kakovosti za poljščine in ekološki pridelavi ter krepitev tehnološkega razvoja in učinkovit prenos znanja v proizvodnjo in v prilagajanje podnebnim spremembam vključno z varstvom rastlin.   Učinke pričakujemo predvsem na naslednjih področjih: prilagajanje podnebnim spremembam – lucerna je rastlina ki dobro prenaša sušo, ekološko kmetijstvo – lucerna je rastlina, ki je ni treba gnojiti z dušikovimi gnojili in ki s simbiotsko vezavo dušika podpira krogotok dušika na kmetiji, kolobar – lucernino seno je tržno blago, lucerna pa s tem primerna tudi za gojenje na specializiranih poljedelskih kmetijah, za katere je značilna manjša vsebnost organske snovi v tleh.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno