Projekti / Programi
Tehnološko ekonomski modeli prireje govejega mesa na travinju
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.02 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Prehrana živali |
Koda |
Veda |
Področje |
B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
Koda |
Veda |
Področje |
4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
Prehrana govedi, prireja mesa, biki, voli, telice, načrtovanje obrokov, ekonomika, kakovost klavnih polovic, kakovost mesa
Raziskovalci (16)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05658 |
dr. Drago Babnik |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2014 - 2017 |
369 |
2. |
11233 |
dr. Marjeta Čandek Potokar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
777 |
3. |
05096 |
mag. Marko Čepon |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
458 |
4. |
12010 |
dr. Janez Jeretina |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
407 |
5. |
25012 |
mag. Ben Moljk |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
358 |
6. |
14853 |
Tomaž Perpar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
415 |
7. |
13006 |
dr. Nežika Petrič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
93 |
8. |
28180 |
dr. Mojca Simčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
404 |
9. |
08596 |
mag. Blaž Šegula |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
221 |
10. |
27589 |
dr. Martin Škrlep |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
346 |
11. |
14548 |
dr. Špela Velikonja Bolta |
Kemija |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
429 |
12. |
10035 |
dr. Jože Verbič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
968 |
13. |
29434 |
dr. Mojca Voljč |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2017 |
49 |
14. |
29727 |
Andreja Žabjek |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
181 |
15. |
00921 |
dr. Silvester Žgur |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
464 |
16. |
22606 |
dr. Tomaž Žnidaršič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
195 |
Organizacije (2)
Povzetek
Prireja govejega mesa je za Slovenijo zelo pomembna, tako z vidika vrednosti kmetijske proizvodnje (14 %) kot z vidika prehranske varnosti. Slovenija je hkrati tudi dežela z največjim deležem kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (74%) v EU, travinje pa predstavlja kar 2/3 zemljišč. Nezadovoljiva kakovost voluminozne krme s travinja, neustrezne tehnologije reje, še posebno prehrana ter šibko svetovalno in strokovno delo imajo za posledico slabe dnevne priraste (0,94 kg/dan pri pitancih do 24 mesecev), slabšo kakovost klavnih trupov, s tem pa se srečujemo tudi s slabo ekonomiko in neracionalno rabo hranil. V okviru projekta načrtujemo razvoj prosto dostopne spletne aplikacije za analizo in načrtovanje obrokov za pitanje različnih kategorij govedi. Program bo vgrajen v obstoječ Informacijski sistem »Govedo«, v okviru katerega je formirana zbirka podatkov z linije klanja iz večjih slovenskih klavnic ter zbirka Krma v okviru katere se zbirajo podatki o kakovosti oziroma hranilni vrednosti krme s kmetij, kar bo omogočalo povezljivost spletne aplikacije z obstoječimi podatkovnimi zbirkami na ravni kmetije. Kot podlago za postavitev funkcionalno delujoče spletne aplikacije za računanje obrokov, bomo v okviru projekta pregledali literaturo ter izbrali najustreznejše normative in sisteme za vrednotenje presnovljive energije in presnovljivih beljakovin, sistem za vrednotenje zauživanja sušine, vrednotenje strukturnosti obroka ter potreb po makro-elementih. Za izboljšanje ekonomike na področju konvencionalne prireje govejega mesa in kot podporo svetovalnemu delu bomo izdelali tehnološka navodila podprta z ekonomsko učinkovitimi modeli za različne tipe rej (konvencionalno, ekološko oziroma intenzivno, ekstenzivno) in različne kategorije živali (vzreja telet, pitanje bikov do 24 mesecev, pitanje bikov do 30 mesecev, pitanje bikov in volov ali telic na paši z dopitanjem). Oceno ekonomske učinkovitosti bomo presojali z modelnimi kalkulacijami. Pomemben delež prireje govejega mesa v Sloveniji pa predstavlja tudi ekološka reja govedi, pri kateri lahko eno od možnosti za izboljšanje ekonomike poiščemo v doseganju višje cene mesa na podlagi višje kakovosti. Kot podlago morebitni blagovni znamki, ki bi lahko temeljila na višji prehranski vrednosti mesa prirejenega na travinju (ugodnejša maščobnokislinska sestava), bomo izvedli poskus pitanja bikov avtohtone cikaste pasme (ogrožena pasma v programu genske banke) na paši, z različno intenzivnostjo in trajanjem dopitanja ob koncu paše. V okviru poskusa bomo spremljali priraste, zauživanje in konverzijo krme, klavne lastnosti (klavnost, konformacijo, zamaščenost, maso klavnih polovic, razsek klavnih polovic na posamezne kose in tkiva) ter kakovost mesa (pH, barvo mesa, stabilnost barve, izcejo, rezno trdoto in senzorične lastnosti mesa, količino intramuskularne maščobe ter maščobnokislinsko sestavo mesa).
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je pretežno razvojno naravnan. Kljub temu pričakujemo, da bo odgovoril na nekatera pomembna vprašanja s področja prehranske vrednosti mesa. Odprl pa bo tudi nova vprašanja, ki bodo spodbudila raziskovalno delo na tem področju. Program za računanje obrokov za pitovno govedo bo prvenstveno namenjen uporabnikom, to je rejcem in svetovalcem, lahko pa bo služil tudi za potrebe modeliranja in raziskovalnega dela s področja ekonomike prireje govejega mesa. Pričakujemo, da bodo imeli rezultati projekta velik pomen za stroko. Na področju prehrane in na splošno na področju tehnologij prireje govejega mesa je precejšnje pomanjkanje uporabnega znanja, saj primanjkuje primernih priporočil in orodij za učinkovito svetovalno delo na terenu. Izdelana tehnološka navodila za različne tipe rej in kategorije živali, podprta z modeli ekonomske učinkovitosti glede na naravne danosti, razpoložljivost človeških virov, opreme in kapitala, bodo dobra podlaga za svetovalno delo in prenos znanja v prakso, kakor tudi za krepitev znanja ostalih strokovnih služb na področju prireje govejega mesa. Spletna aplikacija bo omogočala neposreden prenos znanja in raziskovalnih izsledkov do rejcev. Novejši sistemi vrednotenja obrokov bodo omogočali učinkovitejšo izrabo hranilnih snovi, s tem pa tudi okoljsko učinkovitejšo rejo oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na enoto prirejenega mesa. Rezultati pitovnega poskusa bodo lahko služili kot strokovna podlaga blagovni znamki govejega mesa višje prehranske vrednosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Tehnološka navodila in priporočila podprta z ekonomskimi modelnimi izračuni ter program za računanje in optimiziranje obrokov bodo prispevali k tehnološko in ekonomsko učinkovitejši reji govedi na posamezni kmetiji ali večjem kmetijskem obratu. Z vidika celotne panoge je to ključno, če želimo nadoknaditi tehnološki zaostanek za sosednjimi deželami. Boljša kakovost klavnih trupov, boljša kakovost mesa in višja prehranska vrednost mesa pomeni boljšo osnovo za živilsko predelovalno industrijo in posredno tudi trgovino. Hkrati prispeva k splošni prepoznavnosti kmetijskih pridelkov in s tem posredno prispeva k turizmu. Uravnoteženi krmni obroki in boljši prirasti bodo dolgoročno prispevali k večji produktivnosti živali in s tem k manjšemu onesnaževanju okolja (izpustom toplogrednih plinov) na enoto proizvoda. Postavitev in vzdrževanje zbirk (obroki za pitance, krma, podatki z linije klanja), ki so hkrati uporabne za potrebe strokovnega in svetovalnega dela, predstavlja pomembno infrastrukturo za državno upravo za potrebe usmerjanja kmetijske politike. Le učinkovita in donosna panoga lahko ponudi atraktivna delovna mesta za mlade, kar pa ima v gospodarstvu enak učinek kot ustanavljanje novih podjetij. Preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (paša) pa pomeni vzdrževanje kulturne krajine ter hkrati zagotavlja poseljenost teh območja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo