Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

EKOLOŠKA IN KONVENCIONALNA REJA KOZ ZA PRIREJO MLEKA

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
prireja kozjega mleka, ekološka, konvencionalna, kakovost proizvodov, ekonomičnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17501  Dušan Birtič    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  152 
2.  22683  dr. Angela Cividini  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  351 
3.  15659  dr. Andreja Čanžek Majhenič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  245 
4.  28176  Domen Drašler    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  120 
5.  34275  dr. Daša Jevšinek Skok  Veterina  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  87 
6.  22607  dr. Dušanka Jordan  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  157 
7.  33043  Klavdija Kancler  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  39 
8.  34234  Mateja Kavčič Korenjak  Kemija  Raziskovalec  2014 - 2017  5 
9.  06537  dr. Dragomir Kompan  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  741 
10.  11889  dr. Andrej Lavrenčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  365 
11.  15194  dr. Alenka Levart  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  333 
12.  22714  Boštjan Medved    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
13.  25516  dr. Petra Mohar Lorbeg  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  120 
14.  25012  mag. Ben Moljk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  383 
15.  08857  dr. Irena Rogelj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  707 
16.  28180  dr. Mojca Simčič  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2014 - 2017  427 
17.  33042  Ida Štoka  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  17 
18.  19720  dr. Matej Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  530 
19.  05661  dr. Tinca Volk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  537 
20.  32745  Polonca Zajc    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  243 
21.  30765  dr. Manja Zupan Šemrov  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  286 
22.  21234  Metka Žan Lotrič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  332 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.276 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.759 
3.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  1.007 
Povzetek
Ekološka prireja mleka in mlečnih izdelkov pri drobnici je majhna in ne dosega povpraševanja po teh izdelkih. Tudi raziskav, ki bi bile opravljene na področju reje drobnice, doslej v Sloveniji ni bilo, v svetu pa je tudi malo takih, ki bi bile opravljene v podobnih razmerah. Zato dobrih predlogov rešitev za ekološko usmerjene kmetije v slovenskih rejah nimamo. Namen projekta je, da bi s holističnim pristopom raziskali, kakšne rezultate lahko v Sloveniji dosežemo v konvencionalnih in kakšne v ekološki reji. Za razjasnitev teh problemov bomo v projektu obravnavali trop 60-do 70 koz slovenske srnaste pasme za prirejo kozjega mleka, ki ga bomo razdelili v dve skupini, na skupino, rejeno na ekološki način, in na skupino, rejeno na konvencionalni način. Posameznemu načinu bomo prilagodili samo rejo - tako z vidika tehnologije kot tudi prehrane in spremljali in primerjali vse vhodne komponente (krmo, gnojila, energijo, količino dela, zaščitnih sredstev …), vse izhodne produkte (količino in kakovost prirejenega mleka, mladičev, plemenskih živali, …), upoštevali amortizacijo in vse stroške v obeh načinih reje, da bomo lahko ekonomsko ovrednotili oba načina reje (cenovno stroškovna razmerja, vpliv nabavno prodajnih poti, razlike v ukrepih kmetijske politike itd.). Vse to bomo uporabili pri izdelavi modelne kalkulacije za mlečne koze, ki služijo kot pripomoček za oceno stanja in so tudi dober pripomoček v izobraževalnih procesih. Tekom projekta bomo vse od naselitve koz vodili njihovo prehrano, pri tem pa še posebno pozornost posvetili kakovosti in hranilni vrednosti doma pridelane krme, tako paše kot mrve ter vpliva dosuševanja mrve na sušilni napravi. Hranilni vrednosti krme bomo prilagodili tudi obroke za koze in jih ustrezno dopolnili z dokupljenimi (ekološkimi oz. konvencionalnimi) krmili za doseganje čim bolj optimalne prireje (prirasti pred jaritvami, doseganje ustrezne telesne kondicije in mlečnost). Na pašnikih, kjer se bosta ločeno pasli obe skupini koz in ki bodo upravljani (npr. gnojenje z mineralnimi gnojili, dosejavanje travne ruše …), bomo ugotavljali prirast zelene mase, vzorčili bomo zelinje za določanje botanične in floristične sestave travne ruše. V drugem letu projekta bomo po jaritvah v vsaki skupini koz pričeli z opravljanjem mlečnih kontrol, odvzemom vzorcev mleka od vsake živali in tudi z zbiranjem bazenskih vzorcev mleka. V vzorcih mleka bomo poleg vsebnosti maščob, beljakovin in laktoze določali še vsebnost somatskih celic in v maščobah še maščobnokislinsko sestavo. Na podlagi števila somatskih celic bomo ugotavljali zdravstveno stanje vimena, maščobnokislinska sestava mleka pa je merilo kakovosti mleka. Določali bomo tudi vsebnost aflatoksinov v mleku.  Poleg tega bomo spremljali proizvodne podatke na dveh izbranih kmetijah, na eni ekološki in eni konvencionalni kmetiji. Poleg teh podatkov bomo zajemali tudi stroške in prihodke, tako da bo možno ovrednotiti ekonomičnost (gospodarnost) ene in druge v praksi. Tekom izvajanja projekta bomo v obeh sistemih reje spremljali tudi obnašanje živali, kjer se bomo osredotočili predvsem na možen vpliv kakovosti krme (npr. dnevni ritem in trajanje paše). Na osnovi 4 načel (primerno krmljenje, primerna namestitev, dobro zdravje in ustrezno obnašanje) in 12 kriterijev opisanih v »Welfare Quality« projektu (http://www.welfarequality.net/everyone/43299/7/0/22 ) bomo ocenili dobro počutje koz. Na podlagi rezultatov obnašanja, ocen dobrega počutja ter spremljanih proizvodnih parametrov bomo podali oceno primernosti slovenske srnaste pasme za rejo na ekološki oz. konvencionalni način. V zadnjem letu raziskave bomo ovrednotili vse dobljene podatke in jih objavili v obliki tehnoloških navodil, prikazali pričakovane razlike v prireji kozjega mleka v obeh obravnavanih tehnologijah reje ter izdelali priporočila za ekološko in za konvencionalno rejo mlečnih koz, podprto s podatki iz raziskave. Poleg tega bomo rezultate predstavili na strokovnih posvetovanjih ter delavnicah in tako omogo
Pomen za razvoj znanosti
Glede na dejstvo, da se globalno povečuje število koz in da se povečuje tudi povpraševanje po ekoloških proizvodih v tej panogi, se na področju raziskav povečuje število objav, ki govorijo o raziskavah na področju ekološke prireje in predvsem kakovosti proizvodov iz te reje. Večina takih raziskav je usmerjena v govedorejo in prirejo mleka in mesa goved. Na znanstvenih konferencah je opaziti premik raziskav tudi na področje kozjereje in na specifičnosti proizvodov (kozje mleko in kozje meso). Z rastjo te panoge se potrebe po znanju in raziskavah povečujejo. Ker rezultati tujih raziskav še zdaleč niso primerni za enačenje zaključkov, njihova implementacijo v naše okolje pa je lahko močno zavajajoča, je izredno pomembno, da se v raziskavah posvetimo tudi specifikam, ki so značilne za Slovenski kmetijski prostor in bi dale odgovore za razmere kmetijski panogi na slovenskem. Stroka na tem področju nima opravljenih raziskav, ki bi jih lahko prenesla v prakso, zato se poslužuje bolj posrednih rezultatov raziskav na drugih področjih in v drugem okolju.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen projekta je za živinorejo in predvsem za panogo kozjerejo zelo pomemben, saj doslej na tem področju raziskav, ki bi dale oprijemljive rezultate in podatke o kakovosti proizvodov in gospodarnosti reje tako rejcem kot tudi malim mlekarnam (SME), ki se za proizvod ekološko kozje mleko zanimajo, ni na voljo. Tudi svetovalna služba in drug strokovni kader nima kje dobiti podatkov, ki bi jih lahko uporabili in ustrezno svetovali pri preusmeritvah iz ekološkega v konvencionalni način prireje kozjega mleka in mesa. »Prednostna naloga ekološke živinoreje je upoštevanje specifičnih potreb vrste domačih živali in zagotavljanje visoke ravni dobrega počutja. Iz tega razloga bomo tekom projekta v obeh sistemih reje spremljali tudi obnašanje živali, kjer se bomo osredotočili predvsem na možen vpliv kakovosti krme (npr. dnevni ritem in trajanje paše). Na osnovi 4 načel (primerno krmljenje, primerna namestitev, dobro zdravje in ustrezno obnašanje) in 12 kriterijev opisanih v »Welfare Quality« projektu (http://www.welfarequality.net/everyone/43299/7/0/22 ) bomo ocenili dobro počutje koz. V ta namen bomo prilagodili obstoječi protokol za krave molznice. Na podlagi rezultatov obnašanja, ocen dobrega počutja ter spremljanih proizvodnih parametrov bomo podali oceno primernosti srnaste pasme za rejo na EKO oziroma KONV način. Dokaz, da je raziskava pomembna tudi za naše gospodarstvo, je interes male mlekarne, ki bi tudi sodelovala pri projektu in je predvsem zainteresirana za čimprejšnji prenos znanja in spoznanj v prakso, s tem, da želi vzpostaviti nekaj ekoloških kmetij za prirejo kozjega mleka.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno