Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Določitev molekularnih parametrov za ohranjanje kranjske čebele

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.01  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Genetika in selekcija 

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
Apis mellifera carnica, SNP, proteomika, plesno sporazumevanje, medonosnost, odpornost, morfologija kril, genetska pestrost, hemolimfa, čebelji strup, matični mleček, kandidatni geni.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08320  dr. Gorazd Avguštin  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  362 
2.  11169  dr. Janko Božič  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  320 
3.  05098  dr. Peter Dovč  Biotehnologija  Vodja  2014 - 2016  935 
4.  18324  dr. Gordana Glavan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2014 - 2016  144 
5.  10448  dr. Aleš Gregorc  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  500 
6.  07673  dr. Dušan Kordiš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  215 
7.  00412  dr. Igor Križaj  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  726 
8.  16361  dr. Tanja Kunej  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  913 
9.  18802  dr. Adrijana Leonardi  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  156 
10.  05008  dr. Mojca Narat  Biotehnologija  Raziskovalec  2014 - 2016  688 
11.  33186  dr. Jože Podgoršek  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2016  171 
12.  23608  dr. Janez Prešern  Biologija  Raziskovalec  2016  213 
13.  15658  dr. Simona Sušnik Bajec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2014 - 2016  194 
14.  37602  Jelena Zurc    Tehnični sodelavec  2014 - 2016  0 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.695 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.022 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.306 
4.  3019  Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma  Novo mesto  5089107  841 
Povzetek
Projektni predlog povezuje različne pristope, vključno z genomiko, proteomiko in bioinformatiko in jih povezuje s klasičnimi metodami proučevanja čebel kot so morfologija, etologija in spremljanje proizvodnih lastnosti. Ta pristop nam bo omogočil povezovanje različnih tipov informacij sistem, s katerim bomo detajlno opisali značilnosti kranjske čebele in določili kriterije za njeno ločevanje od drugih podvrst Apis mellifera in križancev s kranjsko čebelo. Vpogled v gensko bazo populacije kranjske čebele nam bo omogočil oceno genetske pestrosti znotraj populacije in identifikacijo genetskih variant, ki bi lahko doprinesle k izboljšanju proizvodnih in zdravstvenih lastnosti kranjske čebele. Ker doslej sistematična prizadevanja za opredelitev krajevnih različkov kranjske čebele niso bila uspešna, si od v tem projektu zasnovanega celovitega pristopa obetamo, da bomo lahko kvantitativno opredelili razlike med kranjsko čebelo z različnih geografskih območij. Projektni cilji so v skladu z vsebinskimi prioritetami Nacionalnega programa zaščite kranjske čebele.
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek projekta k razvoju znanosti je predvsem v kompleksnosti pristopa in povezovanju različnih znanstvenih disciplin za čim bolj kompleksno karakterizacijo populacij medonosne čebele. Ta pristop omogoča do sedaj nabolj popolno karakterizacijo populacije kranjske čebele in njeno primerjavo s sosednjimi populacijami. Posebnega pomena je vključitev bioinformacijskega pristopa, ki bo tudi v bodoče nepogrešljiv del vseh nadaljnjih populacijskih analiz. Sodelovanje raziskovalne skupine z dolgoletnimi izkušnjami na področju proteomskih analiz , še posebno na področju analiz strupov je omogočila nov vpogled v sestavo čebeljega strupa, ki bo v bodoče, ob izboljšani tehnologij pridobivanja strupa čebel, pomembno orodje za opredelitev populacijske strukture. Ravno povezava proteomskih, genetskih in vedenjskih pristopov pri analizi populacije je bistvena novost naše raziskave in bo v bodoče predstavljala metodološki standard za nadaljnje raziskave. Kljub nakazani možnosti obstoja ekotipov, je naša raziskava pokazala, da je v majhni, geografsko omejeni populaciji, kjer ni omejitev za migracije znotraj populacije in kjer na distribucijo plemenskega materiala močno vpliva relativno majhno število vzrejevalcev matic, ni mogoče pričkovati obstoja regionalno specifične genetske strukture populacije.
Pomen za razvoj Slovenije
Projektni rezultati so izjemno pomembni za slovensko čebelarstvo in za ohranjanje populacije kranjske čebele. Rezultati projekta kažejo na kompleksnost genetske strukture populacije kranjske čebele in to populacijo umeščajo v kontekst sosednjih populacij v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Poznavanje genetske pestrosti znotraj populacije je izjemno pomembno za načrtovanje varstvenih ukrepov in za spremljanje poledic rejskega dela. Naši rezultati nakazujejo, da predlagana metodologija omogoča tudi identifikacijo vnosa genetskega materiala iz sosednjih populacij v populacijo kranjske čebele. Kompleksnost našega pristopa bo v bodoče omogočila raziskave v smeri epigenetskih in okoljsko pogojenih razlik v proteomu in fenotipu čebel, ki bi eventuelno vodile do specifikacije posameznih ekotipov znotraj populacije kranjske čebele. Nadaljnja razširitev nabora analitskih orodij (sekvenciranje DNA in uporaba SNP čipov, ko bodo dostopni) bosta lahko bistveno doprinesla k načrtovanju in spremljanju rejskega dela na področju izboljševanja proizvdnih sposobnosti in zdravja kranjske čebele. Za Slovenijo je čebelarstvo in obstoj avtohtone populacije čebel izjemnega pomena iz zgodovinskega, naravoslovnega pa tudi ekonomskega vidika. V svetu so bile matice kranjske čebele vedno iskane, povpraševanje pa je vse bolj odvisno tudi od tega koliko raziskovalnega dela je vloženega v to populacijo in kako dobro je opisan ta cenjen in tradicionalno pogosto uporabljan genski vir.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno